Pravilnik o ravnanju z živalskimi odpadki in minimalnih higiensko-tehničnih pogojih, ki jih morajo pri tem izpolnjevati objekti in prevozna sredstva

Imetnik živali mora Nacionalnemu veterinarskemu inštitutu (v nadaljnjem besedilu: NVI) nemudoma prijaviti pogin:

kopitarja;

parkljarja;

perutnine, kuncev, živali, ki se redijo zaradi proizvodnje kož in krzna ter rib in ptic iz organiziranih rej;

živali iz živalskega vrta, cirkusa ali drugega razstavnega prostora za živali;

poskusne živali;

hišnih živali;

prašičev, ovc in koz do štirih tednov starosti, če pogineta dve ali več živali;

vsake živali, če obstaja sum kužne bolezni.

V izjemnih primerih iz drugega odstavka 20. člena tega pravilnika sme imetnik živali, po predhodnem pisnem dogovoru z NVI, javljati pogin živali enkrat tedensko.

Imetnik poginule živali je dolžan živalske odpadke do prihoda delavca NVI oziroma v primeru množičnega pogina živali do prihoda izvajalca javne službe za zbiranje in prevoz živalskih odpadkov, zaščititi pred atmosferskimi vplivi, insekti, živalmi ter preprečiti dostop drugim osebam. Živalskega trupla se ne sme, dokler ni prepeljano v objekt za obdukcijo, odreti, odpreti ali razsekati.

Imetnik poginule živali je dolžan delavcem NVI oziroma v primeru množičnega pogina živali izvajalcu javne službe za zbiranje in prevoz živalskih odpadkov, nuditi pomoč pri nakladanju živalskih odpadkov, razen če obstaja utemeljen sum zoonoze.
Imetnik živali sme, če gre za posameznega poginulega prašiča, ovco ali kozo, starih do štiri tedne, ali posameznega poginulega psa, mačka, sobne ptice, okrasno perutnino, male glodalce, terarijske ali akvarijske hišne živali iz ljubiteljske reje, zakopati v skladu s tretjim odstavkom 7. člena tega pravilnika, pod pogojem, da ni podan sum kužne bolezni.