14. člen
(Deduktivna metoda določanja carinske vrednosti)
(1)
V skladu s prvo alineo 1. točke prvega odstavka 18. člena carinskega zakona se od cene blaga odštejejo:
a)
pri prodaji v Sloveniji običajno plačane ali dogovorjene provizije ali običajne trgovske marže in skupni stroški (vključno s stroški prodaje) za uvoženo blago iste zvrsti ali vrste in
b)
običajni stroški transporta in zavarovanja ter s tem povezani stroški, ki nastanejo v Sloveniji.
(2)
Če se niti uvoženo blago niti uvoženo enako ali podobno blago ni prodajalo v istem ali približno istem času kot blago, ki je predmet vrednotenja, potem se carinska vrednost uvoženega blaga iz tega odstavka določi, v skladu z določili 1. točke prvega odstavka 18. člena carinskega zakona in prvega odstavka tega člena, na osnovi cene na enoto, po kateri se uvoženo blago ali uvoženo enako ali podobno blago proda v Sloveniji v največji skupni količini kot prvo po uvozu blaga, ki se vrednoti, vendar ne kasneje kot 90 dni po uvozu, in to v stanju, v katerem je bilo uvoženo.
(3)
Pri uporabi tega člena je “cena na enoto, po kateri se uvoženo blago proda v največji skupni količini”, tista cena, po kateri se proda pri prvi prodaji po uvozu na carinsko območje med nepovezanimi osebami največje število enot blaga.
(4)
Za določanje cene na enoto v skladu s tem členom se ne smejo uporabiti primeri prodaj v Sloveniji osebam, ki neposredno ali posredno, brezplačno ali po znižanih cenah dobavljajo blago ali opravljajo storitve iz 5., 6., 7. in 10. točke prvega odstavka 20. člena carinskega zakona v zvezi z izdelavo ali prodajo uvoženega blaga.
(5)
Čas prve prodaje po uvozu je v skladu z drugim odstavkom tega člena dan opravljene prodaje uvoženega blaga ali uvo enega enakega ali podobnega blaga v dovolj veliki količini za določitev cene za enoto.