2. člen
(Carinska vrednost)
(1)
Osnovo za obračun dajatev za tisto uvoženo blago, za katero se dajatve v skladu s carinsko tarifo ali z drugimi ukrepi trgovinske politike obračunavajo na podlagi vrednosti blaga, predstavlja njegova carinska vrednost.
(2)
Carinska vrednost je transakcijska vredost v skladu s 16. členom carinskega zakona. To je pri prodaji blaga za izvoz zaradi uvoza na carinsko območje Republike Slovenije (v nadaljevanju: carinsko območje) dogovorjena, dejansko plačana ali plačljiva cena, ki izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka 16. člena carinskega zakona in ki je bila popravljena v skladu z 20. členom carinskega zakona.
(3)
Dejansko plačana ali plačljiva cena zajema vsa plačila kupca, ki jih je ta za uvoženo blago moral ali jih mora plačati prodajalcu ali v njegovo korist. Plačila se lahko opravijo posredno ali neposredno, v gotovini ali drugačni obliki plačila.
(4)
Če carinske vrednosti ni mogoče določiti v skladu s 16. členom carinskega zakona, se carinska vrednost določi v skladu s predvidenim vrstnim redom iz 17. do 19. člena carinskega zakona.