26. člen
(ocena izpostavljenosti)
(1)
Ocena izpostavljenosti sevanju zaradi vplivov sevalnega, jedrskega ali drugega objekta mora biti realna in ne sme temeljiti na vrednostih mej zaznavanja, saj te ne kažejo vrednosti dejanskih aktivnosti ali ravni sevanja, temveč na rezultatih nadzora radioaktivnosti v okolju.
(2)
Če obratovalni monitoring na podlagi določb V. poglavja tega pravilnika ne zagotavlja zadostne informacije o radioloških vplivih objekta zaradi izmerjenih rezultatov, ki so pod mejami zaznavanja, ali ker so izmerjeni rezultati zabrisani z naravnim spreminjanjem radioaktivnosti, morajo ocene izpostavljenosti temeljiti na podatkih o izpustih radioaktivnih snovi in izračunih na podlagi ustreznih modelov, pri čemer je treba upoštevati meteorološke podatke za atmosferske izpuste ter hidrološke podatke o pretokih površinskih in podzemnih voda za tekočinske izpuste.
(3)
V ocenah izpostavljenosti sevanju morajo biti upoštevani radionuklidi glede na dejansko sestavo v izpustih, pri čemer je treba ločeno obravnavati skupine radionuklidov, kot so 3H, 14C, radioizotopi joda, žlahtni plini, cepitveni in korozijski produkti, skupino sevalcev alfa in skupino sevalcev beta. Radon 222Rn in toron 220Rn z njunimi kratkoživimi potomci je treba upoštevati glede na naravo izpustov iz objekta in pomembnost prenosne poti.
(4)
Ocene izpostavljenosti sevanju morajo čim bolj realno upoštevati navade in značilnosti lokalnega prebivalstva.