3. člen
(zasnova programa monitoringa radioaktivnosti v okolju)
(1)
Monitoring radioaktivnosti v okolju je treba izvajati tako, da so upoštevani vsi pomembni načini izpostavljenosti prebivalstva ionizirajočim sevanjem, ki nastaja zaradi zunanjega sevanja, inhalacije in ingestije.
(2)
Z monitoringom radioaktivnosti v okolju je treba nadzorovati vse pomembne prenosne poti razširjanja radioaktivnosti do človeka.
(3)
Z monitoringom radioaktivnosti v okolju je treba ugotoviti radionuklide, ki pomembno prispevajo k dozi, in zagotoviti merjenje njihovih koncentracij.
(4)
Z meritvami v okviru monitoringa radioaktivnosti v okolju je treba zaznati ravni radioaktivne kontaminacije, ki so merljive z uporabo standardnih merilnih metod. Merjenje radioaktivnosti je treba izvajati tako, da je omogočeno spremljanje časovnih sprememb radioaktivne kontaminacije okolja in zunanjega sevanja.
(5)
Z monitoringom radioaktivnosti v okolju je treba zagotoviti tudi merjenje ali zbiranje drugih podatkov, ki so potrebni za interpretacijo rezultatov meritev radioaktivnosti in oceno doz, kot so na primer podatki o količini padavin, pretokih rek, količini izčrpane vode iz črpališč za oskrbo prebivalcev s pitno vodo in drugi meteorološki podatki.
(6)
Rezultati monitoringa radioaktivnosti v okolju morajo biti ovrednoteni in pripravljeni tako, da se lahko uporabijo za izdelavo ocene izpostavljenosti prebivalstva zaradi radioaktivnosti okolja, za izračun trendov izpostavljenosti prebivalstva zaradi radioaktivnosti okolja in za odločanje o zgodnjem ukrepanju v primeru nenadnega povečanja radioaktivnosti okolja.
(7)
Del monitoringa radioaktivnosti v okolju je tudi mreža za zgodnje obveščanje mora biti načrtovana tako, da omogoča spremljanje okolja na način, da je avtomatsko zaznavanje pomembnih izpustov zelo verjetno. Mreža za zgodnje obveščanje mora zagotoviti takojšnje avtomatsko obveščanje pristojnih institucij o alarmih.
(8)
Organ, pristojen za jedrsko varnost, upravlja in vzdržuje mrežo za zgodnje obveščanje.