»18. člen
(Opredelitev in vrste restrukturiranja)
(1)
Restrukturirano finančno sredstvo je finančno sredstvo, ki nastane kot posledica nezmožnosti dolžnika dolg odplačevati pod prvotno dogovorjenimi pogoji bodisi s spremenjenimi pogoji prvotne pogodbe (z aneksom) bodisi novo pogodbo, s katero pogodbeni stranki dogovorita delno ali celotno poplačilo prvotnega dolga. V ta okvir sodijo tudi pogodbe z vgrajeno klavzulo o restrukturiranju.
(2)
Finančne težave oziroma zmožnost odplačevanja dolga mora banka pri restrukturiranju finančnih sredstev ocenjevati na nivoju dolžnika. Pri tem se kot dolžnik štejejo vse med seboj povezane družbe v skupini, ki so predmet računovodske konsolidacije. Zmožnost odplačevanja dolga dolžnika ocenjuje banka, poleg možnosti prevzema drugih sredstev oziroma poplačila z unovčenjem zavarovanj, predvsem z vidika vpliva restrukturiranja na zadostnost denarnega toka iz poslovanja dolžnika oziroma z vidika možnosti obvladovanja tistih družb izmed povezanih družb, ki so sposobne ustvarjati denarni tok iz poslovanja.
(3)
Banka restrukturira finančna sredstva do dolžnika z izvedbo ene ali več aktivnosti, za katere se ob sicer normalnem ekonomskem in finančnem položaju dolžnika ne bi odločila. Možne aktivnosti oziroma vrste restrukturiranja finančnih sredstev, ki lahko nastopijo posamično ali kombinirano, so naslednje:
(a) podaljšanje roka ali odlog vračila terjatev,
(b) znižanje obrestne mere in/ali drugih stroškov,
(c) znižanje višine terjatev kot posledica pogodbeno dogovorjenega odpusta dolga in lastniškega prestrukturiranja,
(d) konverzija terjatev v naložbo v kapital dolžnika,
(e) prevzem drugih sredstev (vključno z unovčenjem zavarovanj) za delno ali celotno poplačilo terjatev,
(f) druge aktivnosti«.