Za kmetijska zemljišča, ki jih je na podlagi proučitev naravnih danosti mogoče in smotrno usposobiti s prostorsko ureditvenimi operacijami (hidromelioracije, agromelioracije, namakanje) za intenzivno kmetijsko proizvodnjo, se v smislu 3. alinee prvega odstavka 10. člena zakona o kmetijskih zemljiščih štejejo tudi zemljišča, na katerih zaradi raznih posegov (peskokopi, glinokopi ipd.) ni možna kmetijska proizvodnja, jih je pa za to proizvodnjo smotrno usposobiti.
Za zemljišča, ki so že oblikovana oziroma jih je možno oblikovati (združiti) v komplekse, se v smislu 4. alinee prvega odstavka 10. člena zakona o kmetijskih zemljiščih štejejo:
-
zaokrožene celote kmetijskih obdelovalnih ali neobdelovalnih zemljišč ne glede na velikost, lego in nadmorsko višino, če je na njih mogoče organizirati racionalno kmetijsko proizvodnjo;
-
njivske in travniške površine, ki se prepletajo med zemljišči I. in II. kategorije ter skupaj z njimi predstavljajo zaokroženo celoto, na kateri je možno organizirati intenzivno rastlinsko proizvodnjo;
-
kmetijska zemljišča zaščitenih ali proizvodnjo usmerjenih kmetij, ki sama ali skupaj z mejnimi zemljišči lahko tvorijo obdelovalno celoto.