13. člen
(krajinsko oblikovanje)
S krajinskim oblikovanjem prvin v obcestnem prostoru je treba zagotoviti skladno umestitev avtoceste v prostor. Vzdolž trase so potrebne naslednje ureditve:
Projekt za pridobitev dovoljenja za graditev avtoceste s spremljajočimi objekti in s tem povezanimi ureditvami mora upoštevati pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje iz tega lokacijskega načrta. Sestavni del projekta morata biti celovita in medsebojno usklajena načrta arhitekture in krajinske arhitekture, ki morata upoštevati usmeritve iz predhodnega in tega člena te uredbe.
Oblikovanje reliefa:
Reliefno oblikovanje nasipov in vkopov se izvede v skladu z geološkimi značilnostmi in obstoječo morfologijo terena in mora zagotoviti:
Med gradnjo je treba zagotoviti:
Preoblikovanje reliefa na obravnavanem odseku vključuje izvedbo usekov in nasipov in sicer pretežno na severni strani sedanje hitre ceste. Pri izvedbi usekov se izvedejo zaokrožitve zgornjega dela brežin in pri izvedbi nasipov zaokrožitve spodnjega dela. Brežine vkopov in nasipov se izvajajo brez vmesnih berm, neporavnano, kjer pa to ni mogoče, se nivelete vmesnih berm ne izvedejo z vzporednim potekom. Na severni strani avtoceste se na območju Krškega polja izvedejo posamezni nasipi za umik divjadi pred visokimi vodami. Vsi posegi v reliefno zgradbo se izvedejo tako, da se novo oblikovane brežine speljejo v obstoječi relief na obrobju posegov. Pri izvedbi regulacij se upošteva naravna morfologija strug potokov.
Vse sanacije reliefa na območjih opuščenih priključkov in poljskih poti se izvedejo z zasipanjem oziroma izkopom zgornjih plasti opuščenih cest ter s poravnavo terena z uporabo viškov nenosilnega materiala in oblikovanjem površinskega pokrova. Viški nenosilnega materiala se uporabijo tudi za zvezno oblikovanje brežin nasipov v sklopu priključkov oziroma nadvozov in nasipov za umik divjadi pred visokimi vodami ter za oblikovanje protihrupnih nasipov.
Zasaditve:
Zasaditev mora izhajati iz obstoječih značilnosti prostora, zato se nove zasaditve navezujejo na obstoječo vegetacijo. Nove skupine drevnine in druge ureditve morajo biti skladne z obstoječim krajinskim vzorcem.
V Krakovskem gozdu se na območjih, kjer bo treba posekati obstoječi gozd, poseke omejijo na čim ožji prostor in zasadi nov gozdni rob ob zagotavljanju avtohtone vrstne sestave in plastovitosti vegetacije. Ob reguliranih vodotokih se zasadi vlagoljubna vegetacija z navezavo na ohranjeno vegetacijo in z namenom obnove naravnih biotopov ter ekoloških značilnosti prostora. Na delih odseka, kjer avtocesta poteka preko kmetijskih površin, se obcestni prostor zatravi, prav tako se zatravi ločilni pas.
Ob protihrupnih barierah se predvidi zasaditev posamičnih skupin drevnine predvsem ob začetkih in iztekih posameznih ukrepov, pri čemer se upoštevajo tako pogledi z avtoceste kot iz okoliških naselij. Na odsekih, kjer je mogoče protihrupno ograjo odmakniti od roba ceste, se v vmesnem prostoru predvidi zasaditev plezalk in skupin manjših grmovnic.
Zasaditve drevnine se predvidijo tudi ob pomembnejših objektih na avtocesti, predvsem pa ob nadvozih in priključkih; na ravninskem, kmetijskem delu odseka se zasadijo samo manjše skupine, pretežni del pa se le zatravi.
Zasaditve morajo upoštevati optično vodenje, zato je treba zagotoviti ustrezne odmike vegetacije od cestišča in predvideti večje skupine vegetacije ob pomembnejših cestnih objektih. Zasaditve drevnine, ki bi zmanjšale vidnost objektov kulturne dediščine, niso dovoljene.
Na celotni trasi znašajo odmiki grmovnic od roba cestišča 3 m, odmiki dreves pa 8 m. Košnja trave (vzdrževanje) je potrebno na oddaljenosti 2 m od roba cestišča. Ob načrtovanju razmestitve in oblikovanja skupin drevnine se hkrati upoštevajo zakonitosti optičnega vodenja.
Uporabijo se predvsem avtohtone drevesne in grmovne vrste listavcev, ki so značilne za območje, po katerem poteka trasa, z upoštevanjem vegetacijskih značilnosti in rastnih razmer posameznih mikrolokacij. To še zlasti velja za Krakovski gozd in za območja, kjer trasa prečka vodotoke.
Za območja spremljajočih objektov se v največji možni meri uporabijo avtohtone vrste, dovoljena pa je tudi uporaba parkovnih vrst drevnine, ki so po vidnih značilnostih podobne avtohtonim vrstam.
Za travne površine na obcestnem pasu se skladno z ekspozicijo posameznih predelov obcestnega prostora uporabi travna mešanica za sončne in za senčne lege, ki mora biti čim bolj odporna na onesnaženje tal. Travni mešanici naj se primeša seme cvetočih zelišč.
Oblikovanje regulacij vodotokov:
Območja zadrževalnih bazenov se vključijo v širši prostor s pomočjo zasaditve, ki pa ne sme omejevati servisnega dostopa in izvajanja rednih vzdrževalnih del.
Brežine zadrževalnih bazenov se zatravijo. Pri zasnovi zasaditve drevnine se uporabijo obstoječe skupine grmovne in drevesne vegetacije in zasadijo nove skupine, tako da se zmanjša vidna izpostavljenost bazena in ograje.
Regulacije oziroma ureditve vodotokov se izvedejo po načelu sonaravnega urejanja, kar vključuje zasaditev avtohtone drevnine v drevesnem in grmovnem sloju in zatravitev obvodnega prostora. Razmestitev sadik drevnine se prilagodi vzorcu obstoječe obrežne vegetacije v zgornjem in spodnjem toku posameznih vodotokov.
Protihrupni ukrepi:
Tip protihrupnih ukrepov se prilagodi značilnostim prostora na posameznih delih odseka. Poleg zatravljenih, naravno oblikovanih nasipov se uporabijo absorpcijske ograje, ki se na posameznih delih izvedejo v kombinaciji s transparentnimi deli ograj. Kombinacija s transparentom se izvede ob naseljih, v katerih je pozidava neposredno približana trasi avtoceste, kjer je treba zagotoviti oziroma ohraniti poglede z avtoceste na dediščinske in druge pomembne prvine v prostoru ter poglede iz območij ščitene pozidave in kjer je treba členiti dolge poteze protihrupnih ograj. Transparentni vložki naj bodo dolgi po več deset metrov. Pri Veliki vasi se lahko izvede protihrupni nasip, katerega brežina mora biti na zunanji strani v blagem naklonu speljana v obstoječi teren. Nasip je treba reliefno oblikovati kot naravni nasip in zasaditi skladno z oblikovanjem in zasaditvijo nasipa v sklopu nadvoza pri Veliki vasi.
Upoštevati je treba zveznost postavitve različnih tipov protihrupne zaščite. Protihrupne bariere se izvedejo oblikovno usklajeno na celotni trasi in tudi skladno z obstoječimi in načrtovanimi protihrupnimi barierami na dolenjski avtocesti na odsekih vzhodno od Trebnjega.
Ograje:
Zaščitne ograje: Za preprečitev nekontroliranega dostopa na cestišče avtoceste se postavi varovalna žična ograja, ki praviloma poteka po robu odkupljenega zemljišča. V poteku se smiselno prilagaja ureditvi obcestnega prostora, tako da ne bo vidno preveč izpostavljena in bo omogočala vidno povezovanje z okoliškim prostorom. Na območjih vkopov se z roba odkupljenega zemljišča smiselno pomakne na brežino pod zgornjim robom vkopa ter po potrebi poviša in vključi v ureditev.
Funkcija protihrupnih ograj je hkrati tudi funkcija varovalne ograje.
Varovalne ograje za dvoživke: Za preprečitev prehajanja dvoživk prek avtoceste se na območju Krakovskega gozda na obeh straneh AC od DS km 3.480 do DS km 4.431 in od SK km 0.900 do SK km 4.900 vzdolž avtoceste namesti varovalna ograja z gostejšim spletom, zakopana v tla vsaj v globini 20 cm in v višini 40 cm nad tlemi.
Varnostne ograje: Vse varnostne ograje na avtocesti se izvedejo praviloma v kovinski izvedbi, skladno z veljavnimi pravilniki in standardi.
Objekti in cestna oprema:
Cestni objekti (nadvozi, mostovi) morajo biti arhitekturno oblikovani skladno s preostalimi objekti in prvinami v obcestnem prostoru ter s spremljajočimi objekti in značilnostmi urbane in krajinske podobe prostora. Zlasti na Krškem polju naj bodo čim bolj transparentni, pete nasipov pa čim bolj odmaknjene od cestišča.
Cestna oprema in razsvetljava ceste mora biti oblikovno usklajena medsebojno in s preostalimi prvinami obcestnega prostora.
Rekultivacije:
Vsi opuščeni deli obstoječega cestnega omrežja se sanirajo s poravnavo terena in nasipavanjem rodovitne zemlje ter zveznim oblikovanjem reliefa upoštevajoč okoliški teren. Vse sanirane površine se zatravijo, zasaditve drevnine pa se izvedejo skladno s krajinskimi značilnostmi posameznih delov odseka.
Med gradnjo je treba čimbolj omejiti gradbišče. Odstrani naj se le najnujnejša vegetacija, hkrati je že v času gradnje potrebno začeti z zasaditvenimi postopki in zasaditev kasneje vzdrževati.