20. člen
(ostanki)
(1)
Upravljavec mora zagotoviti, da sta količina nastalih ostankov in njihova škodljivost zmanjšani na najmanjšo možno mero.
(2)
Prevoz in vmesno skladiščenje suhih ostankov v obliki prahu se opravita tako, da se prepreči širjenje teh ostankov v okolje.
(3)
Ostanke je treba na območju sežigalnice ali naprave za sosežig ali zunaj nje reciklirati, če to omogoča uporaba najboljših razpoložljivih tehnik. Če ostankov ni mogoče reciklirati, jih je treba odstraniti v skladu s predpisi, ki urejajo odstranjevanje odpadkov.
(4)
Upravljavec mora pred izbiro načina odstranjevanja ali recikliranja iz prejšnjega odstavka zaradi ugotovitve fizikalnih in kemičnih ter nevarnih lastnosti ostankov zagotoviti izvedbo potrebnih analiz na celotni topni frakciji in topni frakciji težkih kovin.
(5)
Analizo iz prejšnjega odstavka lahko opravi le pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki je za to akreditiran po standardu SIST EN ISO/IEC 17025 za vzorčenje in merjenje. Rezultate preizkusov mora upravljavec hraniti najmanj dve leti.