Uredba o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov

Obratovalni monitoring emisij snovi v zrak se izvaja skladno s programom obratovalnega monitoringa snovi v zrak.

Upravljavec mora zagotoviti, da se rezultati obratovalnega monitoringa zapišejo in obdelajo na način, ki omogoča ministrstvu preverjanje skladnosti rezultatov obratovalnega monitoringa s pogoji obratovanja in mejnimi vrednostmi emisij, kot so določene v okoljevarstvenem dovoljenju.

Ne glede na točko a) pod 2.1 priloge 3 te uredbe se trajne meritve vodikovega klorida (v nadaljnjem besedilu: HCl), vodikovega fluorida (v nadaljnjem besedilu: HF) in SO₂ lahko nadomestijo z občasnimi meritvami v skladu s točko c) pod 2.1 priloge 3 te uredbe, ali pa se jih ne izvaja, če upravljavec dokaže, da emisije teh onesnaževal nikakor ne morejo biti večje od največjih mejnih vrednosti emisij za ta onesnaževala.

Ne glede na točko a) pod 2.1 priloge 3 te uredbe se trajne meritve dušikovih oksidov (v nadaljnjem besedilu: NOx) v obstoječih sežigalnicah ali v obstoječih napravah za sosežig z nazivno zmogljivostjo manj kot šest ton odpadkov na uro lahko nadomestijo z občasnimi meritvami v skladu s točko c) pod 2.1 priloge 3 te uredbe, če upravljavec na podlagi podatkov o kakovosti zadevnih odpadkov, uporabljenih tehnologij in rezultatov obratovalnega monitoringa dokaže, da emisije NOx v nobenem primeru ne morejo biti višje od največje mejne vrednosti emisij za ta onesnaževala.

Meritve težkih kovin, dioksinov in furanov se ne glede na točko c) pod 2.1 priloge 3 te uredbe lahko izvajajo za težke kovine z eno meritvijo vsaki dve leti, za dioksine in furane pa z eno meritvijo na leto, če:

Za vzorčenje in merjenje emisije snovi v zrak se uporabljajo naslednji standardi za: