Uredba o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov

Obratovalni monitoring emisij snovi v zrak se izvaja skladno s programom obratovalnega monitoringa snovi v zrak.

Upravljavec mora zagotoviti, da se rezultati obratovalnega monitoringa zapišejo in obdelajo na način, ki omogoča ministrstvu preverjanje skladnosti rezultatov obratovalnega monitoringa s pogoji obratovanja in mejnimi vrednostmi emisij, kot so določene v okoljevarstvenem dovoljenju.

Ne glede na točko a) pod 2.1 priloge 3 te uredbe se trajne meritve vodikovega klorida (v nadaljnjem besedilu: HCl), vodikovega fluorida (v nadaljnjem besedilu: HF) in SO₂ lahko nadomestijo z občasnimi meritvami v skladu s točko c) pod 2.1 priloge 3 te uredbe, ali pa se jih ne izvaja, če upravljavec dokaže, da emisije teh onesnaževal nikakor ne morejo biti večje od največjih mejnih vrednosti emisij za ta onesnaževala.

Ne glede na točko a) pod 2.1 priloge 3 te uredbe se trajne meritve dušikovih oksidov (v nadaljnjem besedilu: NOx) v obstoječih sežigalnicah ali v obstoječih napravah za sosežig z nazivno zmogljivostjo manj kot šest ton odpadkov na uro lahko nadomestijo z občasnimi meritvami v skladu s točko c) pod 2.1 priloge 3 te uredbe, če upravljavec na podlagi podatkov o kakovosti zadevnih odpadkov, uporabljenih tehnologij in rezultatov obratovalnega monitoringa dokaže, da emisije NOx v nobenem primeru ne morejo biti višje od največje mejne vrednosti emisij za ta onesnaževala.

Meritve težkih kovin, dioksinov in furanov se ne glede na točko c) pod 2.1 priloge 3 te uredbe lahko izvajajo za težke kovine z eno meritvijo vsaki dve leti, za dioksine in furane pa z eno meritvijo na leto, če:

so emisije pri sežiganju in sosežiganju odpadkov v vseh pogojih obratovanja manjše od 50 % mejnih vrednosti emisij,

odpadke, ki se bodo sežigali ali sosežigali, sestavljajo le nekateri izločeni gorljivi deli nenevarnih odpadkov, ki niso primerni za recikliranje in ki so zajeti v oceni, s katero upravljavec na podlagi podatkov o kakovosti zadevnih odpadkov in obratovalnega monitoringa dokaže, da so emisije v vseh pogojih obratovanja znatno pod mejnimi vrednostmi emisij za težke kovine ter dioksine in furane.

Za vzorčenje in merjenje emisije snovi v zrak se uporabljajo naslednji standardi za:

volumsko koncentracijo kisika v odpadnem plinu standard SIST EN 14789;

celotni prah standarda SIST EN 13284-1 in SIST EN 13284-2;

TOC standard SIST EN 12619;

HCl standard SIST EN 1911;

HF standard SIST ISO 15713;

SO₂ standard SIST EN 14791;

NOx standard SIST EN 14792;

težke kovine standardi SIST EN 13211, SIST EN 14385 in SIST EN 14884;

dibenzo-p-dioksine in dibenzofurane skupina standardov SIST EN 1948;

CO standard SIST EN 15058;

ali drugi standardi in metode, če so rezultati ocenjevanj teh standardov in metod enaki rezultatom standardov iz prve do desete alineje tega odstavka, kar se dokazuje z uporabo standarda SIST-TS CEN/TS 14793.