11. člen
(pogoji za krajinskoarhitekturno oblikovanje)
(1)
Na območju državnega prostorskega načrta se zaradi gradnje plinovodov odstrani vegetacija na celotnem delovnem pasu. Ohrani pa se drevesna in grmovna vegetacija, ki je zaradi gradnje ni treba odstranjevati. Kjer bodo živice trajno odstranjene tudi med obratovanjem posameznega plinovoda, se posekajo le v širini varnostnega pasu.
(2)
Med gradnjo se prepreči nepotrebno zasipavanje in odstranjevanje podrasti.
(3)
Po koncu vseh del se na območju polaganja plinovodov in na območju začasnih gradbiščnih površin (odlagališča gradbenega materiala, začasni gradbiščni objekti itd.) zemljišča sanirajo in se vzpostavi enako stanje in kakovost, kakor je bilo pred gradbenim posegom. Živica in mrtvica se odlagata ločeno in se tudi vračata v enakem vrstnem redu. Rodovitne odgrnjene zemlje ni dovoljeno stiskati, da se ohrani njena plodnost. Gradbišča se sanirajo le z zemljo, odgrnjeno na lokaciji gradbišča. Za sanacijo zasaditve po gradnji se uporabljajo le avtohtone vrste.
(4)
Rob poseka se izvede valovito ter višinsko in vodoravno razčlenjen gozdni rob. V pasu 2,5 m od osi posameznega plinovoda se omogoči rast zeliščne podrasti in grmovnic s plitvim koreninskim sistemom. Globina koreninskega sestava, razen v izjemnih primerih, ne presega 1,0 m. Kjer se drevesne in grmovne živice posekajo, jih je treba zaradi njihove vloge v krajini nadomestiti.
(5)
Travniške površine, ki so bile med gradnjo poškodovane, se ponovno zatravijo. Zelenice in pasovi višje ter nižje vegetacije morajo biti ustrezno vzdrževani. Poškodovano drevnino je treba strokovno obrezati, morebitno propadlo drevnino pa nadomestiti. Po končani gradnji se sanirajo poškodbe na drevju.
(6)
V načrtu krajinske arhitekture se na območjih, kjer ureditve posegajo v gozd, grmišča, obrežno vegetacijo, omejke, živice, sadovnjake, vinograde, trajne kmetijske nasade določi sanacija posega.