9. člen
Pripravništvo
Pripravništvo se določi v različnem trajanju, glede na stopnjo strokovne izobrazbe:
Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi strokovna služba, kolikor še ni izdelan v pristojnih institucijah.
Pripravniška doba se lahko na predlog mentorja skrajša največ za polovico.
Trajanje pripravniške dobe se podaljša za čas začasne odsotnosti z dela (bolezen, služenje vojaškega roka itd.), če je skupna odsotnost daljša od 30 dni, razen za čas letnega dopusta.
Delavcu – pripravniku, ki opravlja pripravništvo, tako da dela s krajšim delovnim časom od polnega, se v odvisnosti od dolžine delovnega časa čas pripravništva podaljša največ za tri mesece (IV. in V. stopnja), štiri mesece (VI. stopnja) oziroma največ šest mesecev (VII. stopnja).
Pripravniški izpit vsebuje preizkus znanja stroke iz delovnega področja, za katerega se pripravnik usposablja.
S pripravnikom se lahko sklene pogodbo o zaposlitvi za nedoločen ali določen čas. S pripravnikom se sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas:
V pogodbi o zaposlitvi pripravnika se določi način spremljanja in ocenjevanja pripravništva.
Pripravništva ni potrebno opravljati delavcu, ki že dela na delovnem mestu za katerega se izobražuje ob delu ali iz dela. Delavcu, ki se je v nadaljnjem izobraževanju ob delu ali iz dela izobraževal v drugi stroki ali za drug poklic in je že opravil pripravniški izpit, se pripravniška doba skrajša za čas trajanja splošnega dela pripravniškega programa, opraviti pa mora posebni del pripravniškega izpita.
Pripravnik opravlja pripravniški izpit najkasneje do izteka pripravniške dobe. Če pripravniškega izpita ne opravi, ga ima pravico opravljati v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 45 dni. Če pripravniškega izpita tudi drugič ne opravi, mu delovno razmerje preneha z dnem, ko ga ne opravi.