Delavci imajo pravico, da se izobražujejo v svojem interesu ali v interesu organizacije oziroma delodajalca, organizacija oziroma delodajalec pa ima pravico, da delavce napoti na izobraževanje.
Delavec in organizacija oziroma delodajalec skleneta pogodbo v kateri so navedene pravice in dolžnosti delavca in čas izobraževanja.
Obseg delovnega časa, namenjenega za izobraževanje, se določi glede na čas in vrsto izobraževanja s pogodbo. Če gre za izobraževanje, ki je organizirano izven delovnega časa (izobraževanje ob delu) in je izobraževanje v interesu organizacije oziroma delodajalca, pripada delavcu najmanj:
-
trije delovni dnevi za vsak izpit na ravni izobraževanja do V. stopnje zahtevnosti,
-
pet delovnih dni za vsak izpit na višji in visoki stopnji,
-
deset delovnih dni za zaključni izpit na ravni do V. stopnje zahtevnosti,
-
petnajst delovnih dni za diplomo na višji in visoki šoli,
-
deset delovnih dni za izpite na podiplomskem študiju,
-
petindvajset delovnih dni za magistrski izpit,
-
petintrideset delovnih dni za doktorat.
Če je izobraževanje organizirano med delovnim časom, se čas izobraževanja pojmuje kot redni delovni čas, z vsemi pravicami, ki iz tega izhajajo.
Delavcu, ki se izobražuje za potrebe organizacije oziroma delodajalca, pripadajo povračila stroškov, povezanih z izobraževanjem:
-
prevoz,
-
kotizacija, šolnina,
-
stroški prehrane,
-
stroški bivanja.
Organizacija oziroma delodajalec da lahko delavcu za pokrivanje stroškov izobraževanja tudi kredit, ki ga prične vračati po uspešnem zaključku študija. Podrobneje se kreditni odnos uredi s pogodbo med delavcem in organizacijo.
Delodajalec mora delavce, ki jih napoti na izobraževanje, razporediti v skladu s pridobljeno izobrazbo v času določenem s pogodbo. Če delodajalec ne izpolni obveznosti iz pogodbe o izobraževanju, je delavec prost svojih obveznosti iz te pogodbe.