Za zavarovanje dokazov o legi mejnih točk se morajo izmeriti razdalje med sosednimi mejnimi točkami (v nadaljnjem besedilu: fronte) in za vsako mejno točko še razdalja med njo in določeno drugo stalno točko v naravi (v nadaljnjem besedilu: prečna mera); navedena stalna točka mora biti prikazana v zemljiško katastrskem načrtu in mora biti določena z isto natančnostjo kot mejna točka.
Fronte in prečne mere se merijo po naslednjih pravilih:
1.
merijo se horizontalno ali poševno po terenu; če se merijo poševno po terenu, se mora v skici zamejničenja vpisati poleg podatka o razdalji tudi črka "p" v oklepaju;
2.
če terenske okolnosti to onemogočajo ali v primeru izredno dolgih ravnin posestnih meja se lahko opusti merjenje front; v tem primeru se za mejno točko izmerita najmanj dve prečni meri;
3.
prečne mere se merijo približno pravokotno na potek posestne meje;
4.
če sta od mejne točke izmerjeni dve fronti medsebojno približno pravokotni, se merjenje prečnih mer lahko opusti.
Fronte in prečne mere se ustrezno vpišejo v skico zamejničenja v metrih in v centimetrih.