V mejnem ugotovitvenem postopku se ugotovijo in zamejničijo:
1.
posestne meje, ki so že evidentirane v zemljiškem katastru in v zemljiški knjigi, kolikor niso bile predhodno že ugotovljene in zamejničene v mejnem ugotovitvenem postopku oziroma v sodnem postopku;
2.
posestne meje, ki dejansko obstojajo v naravi, niso pa evidentirane v zemljiškem katastru in v zemljiški knjigi;
3.
posestne meje, ki se na novo ustanovijo zaradi prometa z nepremičninami, dedovanja, sporazuma med lastniki oziroma uporabniki zemljišč o izravnavi meja, menjave zemljišč v agrarnih operacijah in podobno.
Posestne meje iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka se ugotovijo in zamejničijo po njihovem nespornem poteku v naravi; ob ugotavljanju posestnih meja iz 1. točke pa se mora upoštevati tudi stanje v zvezi z mejami, ki je evidentirano v zemljiškem katastru in v zemljiški knjigi, in sicer na način, ki je predpisan s tem navodilom.
Posestne meje iz 3. točke prvega odstavka tega člena se ugotovijo in zamejničijo po njihovi predhodni določitvi v naravi; ta mora biti v skladu s pogoji, ki jih določijo prizadeti lastniki oziroma uporabniki zemljišč, oziroma v skladu s pogoji, ki so določeni v aktih, ki so podlaga za njihovo ustanovitev.