Ta vsebina je neaktualna
Odpadne vode se lahko izpuščajo v vodotoke samo v primeru, da ustrezajo naslednjim zahtevam:
1.
Temperatura odpadne vode na izlivu v vodotoke ne sme prekoračiti 33° C (306 K); odpadne vode, ki odtekajo v kanalizacijo, ne smejo preseči 60° C (333 K) oziroma 40° C (313 K) po premešanju.
Pri tem je potrebno upoštevati določila 2. člena tega strokovnega navodila.
2.
pH vrednost mora biti v območju 6,5-9,0.
3.
Petdnevna biokemijska potreba po kisiku (BPK5) ne sme biti večja od 30 mgO2/l.
4.
Vrednost netopnih substanc je lahko maksimalno 80 mg/l, usedline pa po 2 urah usedanja maksimalno 0,5 ml/l.
5.
Vsebnost raztopljenih anorganskih soli (zasoljenost) je lahko maksimalno 700 mg/l.
6.
Kemijska potreba po kisiku (KPK - dikromatna metoda) je lahko maksimalno 160 mg O2/l v nefiltriranih vzorcih.
7.
Vsebnost celokupnega fosforja je lahko maksimalno 10 mg/l, v pritokih jezer pa 0,5 mg/l.
8.
Vsebnost maščob, olj, ki se ekstrahirajo s pentanom in težko hlapnih ogljikovodikov je lahko maksimalno 10 mg/l, od tega jih sme odpasti na težkohlapne ogljikovodike največ 5 mg/l. Težkohlapni ogljikovodiki so tisti, ki imajo vrelišče nad 80° C (353 K).
9.
Vsebnost celokupnih ogljikovodikov je lahko maksimalno 10 mg/l, od tega težkohlapnih največ 5 mg/l, v skladu s točko 8 tega člena. Koncentracija celokupnih ogljikovodikov odpadnih voda, ki odtekajo v kanalizacijo, ne sme prekoračiti 20 mg/l, od tega težkohlapnih največ 10 mg/l.
10.
Vsebnost kloriranih ogljikovodikov (trikloretilen, perkloretilen, trikloretan itd.) je lahko maksimalno 0,1 mg Cl/l - izmerjeno ali izračunano na klor po identifikaciji klorirane spojine.
11.
Vsebnost vodohlapnih fenolov je lahko maksimalno do 0,05 mg/l, če pa so ogrožena obstoječa ali bodoča zajetja pitne vode, koncentracija ne sme presegati 0,001 mg/l. Koncentracija vodohlapnih fenolov odpadnih voda, ki odtekajo v kanalizacijo, ne sme prekoračiti 2,0 mg/l.