175. člen
(plačilo storitev laboratorija v ambulantah splošne in družinske medicine)
(1)
Ambulante splošne in družinske medicine, vključno z ambulanto specializanta družinske medicine, morajo dokazati namenskost porabe sredstev za laboratorij. V ta namen za stroške lastnega laboratorija evidenčno poročajo o opravljenih laboratorijskih preiskavah v skladu s Prilogo 15 te uredbe.
(2)
Stroške tujega laboratorija izvajalci poročajo na podlagi plačanih računov drugim laboratorijem. O stroških za tuj laboratorij izvajalci poročajo Zavodu v skladu z njegovimi navodili.
(3)
Izvajalci poročajo o stroških preiskav v svojem in tujem laboratoriju v ambulantah družinske medicine, pri čemer ne upoštevajo preiskav, ki jih Zavodu zaračunajo kot LZM.
(4)
Načrtovana sredstva za laboratorij se izračunajo tako, da se najprej določi delež višine sredstev za laboratorij v kalkulaciji ambulante splošne in družinske medicine iz Priloge 1 te uredbe, nato pa se s tem deležem množi obračunana vrednost ambulante splošne in družinske medicine (količniki iz glavarine in količniki iz obiskov oziroma pavšala za nove nosilce) pri posameznem izvajalcu. Pri izračunu realiziranih sredstev se upošteva dejanska realizirana vrednost lastnega in tujega laboratorija za vse ambulante skupaj.
(5)
Če so dejansko porabljena sredstva za laboratorij v obračunskem obdobju nižja od vračunanih sredstev za laboratorij za to obdobje, Zavod razliko poračuna po obdobnih in pri končnem letnem obračunu.
(6)
Zavod lahko izvede naknadni nadzor porabljenih sredstev. Če je v nadzoru ugotovljeno, da je izvajalec posredoval napačne podatke o realiziranih stroških za laboratorij, se mu to v dvakratnem znesku poračuna pri prvem naslednjem obračunu.