(1)
Plačnik okoljske dajatve v evidenci o odlaganju odpadkov za posameznega zavezanca iz prvega odstavka prejšnjega člena vodi evidenco o količini odloženih inertnih, nenevarnih in nevarnih odpadkov, za katere je nastala obveznost za obračun okoljske dajatve. Podatki v evidenci se morajo ujemati s podatki iz mesečnih obračunov okoljske dajatve.
(2)
Na podlagi evidence iz prvega odstavka tega člena plačnik okoljske dajatve sestavi mesečni obračun okoljske dajatve in ga predloži carinskemu organu na obrazcu iz priloge 2, ki je sestavni del te uredbe, do 25. dne v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je nastala obveznost za ta obračun.
(3)
Iz obračuna iz prejšnjega odstavka morajo biti razvidni naslednji podatki:
-
obdobje, na katero se nanaša obveznost plačila okoljske dajatve;
-
davčna številka zavezanca iz prvega odstavka prejšnjega člena;
-
količina odloženih odpadkov po posamezni vrsti odpadkov in zavezancu iz prvega odstavka prejšnjega člena;
-
znesek obračunane okoljske dajatve po posamezni vrsti odpadkov in zavezancu iz prvega odstavka prejšnjega člena;
-
znesek za plačilo okoljske dajatve.
(4)
Plačnik okoljske dajatve plača obračunano okoljsko dajatev do zadnjega dne v mesecu po poteku meseca, v katerem je nastala obveznost za obračun okoljske dajatve.