11. člen
(prilagajanje variabilnih prejemkov tveganjem)
(1)
Politike prejemkov morajo zagotavljati, da variabilni prejemki, z namenom omejevanja prevzemanja prevelikih tveganj, temeljijo na uspešnosti in so prilagojeni glede na prevzeta tveganja.
(2)
Proces prilagajanja variabilnih prejemkov tveganjem sestavljajo:
1.
merjenje tveganj in uspešnosti: na podlagi opredeljenih ciljev upravljavca AIS, posamezne organizacijske enote in zaposlenih ter naložbenih strategij AIS, upravljavec AIS določi merila uspešnosti, ki predstavljajo podlago za ocenjevanje uspešnosti zaposlenega v določenem obračunskem obdobju. Pravica do variabilnih prejemkov se dodeli na koncu obračunskega obdobja ali za obdobje znotraj obračunskega obdobja, ki pa ne sme biti krajše od enega leta;
2.
nagrajevanje: na podlagi politik prejemkov v zvezi z nagrajevanjem upravljavec AIS na koncu obračunskega obdobja, v skladu z ugotovljeno uspešnostjo, posameznemu zaposlenemu dodeli znesek variabilnih prejemkov;
3.
izplačevanje variabilnih prejemkov: upravljavec AIS mora izplačevanje variabilnih prejemkov prilagoditi poslovnim ciklom in politiki izplačil AIS, ki jih upravlja ter njihovim tveganjem, zato mora zagotoviti, da se del variabilnih prejemkov izplača vnaprej (v nadaljnjem besedilu: kratkoročni prejemki), izplačilo preostalega dela pa se odloži (v nadaljnjem besedilu: dolgoročni prejemki). Pred izplačilom odloženega dela se ponovno preveri uspešnost poslovanja in po potrebi izvede prilagajanje prejemkov tveganjem.
(3)
Skupne zahteve v zvezi s prilagajanjem variabilnih prejemkov tveganjem:
1.
obdobje: upravljavec AIS mora dolžino obdobja za merjenje tveganj in uspešnosti prilagoditi poslovnim ciklom in politiki izplačil AIS, ki jih upravlja ter njihovim naložbenim tveganjem, tako da obračunsko obdobje ter izplačilno obdobje za kratkoročne in dolgoročne prejemke skupaj zajamejo primerno obdobje;
2.
ravni merjenja tveganj in uspešnosti: variabilni prejemki posameznega zaposlenega morajo biti odvisni od njegove individualne uspešnosti, uspešnosti organizacijske enote, v kateri je zaposlen oziroma določenega AIS in uspešnosti upravljavca AIS. Relativni deleži posamezne ravni za določeno delovno mesto morajo biti določeni vnaprej in sorazmerni glede na pomembnost delovnega mesta in odgovornost posameznika;
3.
kvantitativna in kvalitativna merila: upravljavec AIS mora pri izvajanju prilagajanja variabilnih prejemkov tveganjem uporabljati kvantitativna in kvalitativna merila (kot na primer merjenje uspešnosti ali tveganj, določitev višine skupnih sredstev namenjenih izplačilu variabilnih prejemkov in prilagoditev zaradi tveganj);
4.
presojanje: če upravljavec AIS pri merjenju tveganj in uspešnosti ali prilagajanju variabilnih prejemkov tveganjem, presoja določene parametre in ključne dejavnike, v zvezi s tem:
a)
sprejme politiko, ki določa parametre in ključne dejavnike, ki predstavljajo podlago za presojo;
b)
vodi jasno in popolno dokumentacijo v zvezi s sprejeto odločitvijo;
c)
vključi relevantne zaposlene v sistemu notranjih kontrol;
d)
pridobi ustrezne odobritve (uprave, nadzornega sveta ali komisije za prejemke);
e)
upošteva osebne spodbude vodje, ki izvaja presojo.