TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Ob reševanju zahteve zagovornika obs. A.S. za varstvo zakonitosti se sodbi TS L., enote v L., z dne 13.7.1994, ter Višjega sodišča v L., z dne 4.4.1995, razveljavita ter se zadeva vrne Okrajnemu sodišču v L. v novo sojenje.

Kljub zagovoru obdolženca, da ni mogel z vozilom zapeljati na desni vozni pas oziroma nato na odstavni pas, ki v takem zagovoru, upoštevaje izpovedbe navedenih prič, ni ostal osamljen, se sodišče prve stopnje s to okoliščino ni prav nič ukvarjalo ter v razlogih sodbe ni zavzelo stališča glede te okoliščine ter ni pojasnilo, na podlagi katerih dejstev in dokazov šteje za dokazano, da bi obdolženec lahko ravnal v skladu z določilom II. odstavka 116. člena Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa. Iz razlogov sodbe sodišča prve stopnje celo sledi, da je v celoti sprejelo mnenje izvedenca prometne stroke ing. J.S., le-ta pa je v svojem mnenju med drugim navedel, da je zelo vprašljivo in tudi neugotovljeno, če je obstajala realna možnost za zavijanje v desno na odstavni pas, ocenil pa je tudi, da je bilo v konkretni prometni situaciji opozorilo z vključitvijo vseh štirih utripalk varnejše od tveganega zavijanja na desno. V sodbi sodišča prve stopnje tako niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, kar pomeni bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke I. odstavka 371. člena ZKP,