13. člen
(vrednotenje variant)
(1)
Strokovna podlaga za načrtovanje variant so podrobneje obdelane idejne rešitve. Te rešitve se vrednotijo s prostorskega, varstvenega, funkcionalnega in ekonomskega vidika.
(2)
Vsebine za vrednotenje se smiselno porazdelijo po posameznih strokovnih podlagah ali po poglavjih v študiji variant in se ne smejo podvajati, lahko pa se združujejo. Glede na obseg in zahtevnost prostorske ureditve se v projektni nalogi določi, ali se posamezne strokovne podlage za vrednotenje izdelajo kot samostojni elaborati ali kot poglavja v študiji variant.
(3)
Če se vsebine za vrednotenje s prostorskega, varstvenega, funkcionalnega in ekonomskega vidika izdelajo kot elaborati, vsebujejo najmanj:
(4)
Če se vsebine za vrednotenje s prostorskega, varstvenega, funkcionalnega in ekonomskega vidika izdelajo kot poglavja v študiji variant, se vsebina iz prejšnjega odstavka smiselno prilagodi in porazdeli po vsebinah študije variant.
(5)
Vsebine za vrednotenje s prostorskega, varstvenega in funkcionalnega vidika vsebujejo tudi predlagane ukrepe, ki se preverijo, tehnično obdelajo in stroškovno ocenijo pri podrobnejši obdelavi idejnih rešitev in upoštevajo pri vrednotenju z ekonomskega vidika.
(6)
Podlaga za vrednotenje z ekonomskega vidika so vsebine za vrednotenje iz prejšnjega odstavka in druge strokovne podlage in podatki, ki v skladu s pravili stroke določajo finančne in družbenoekonomske posledice posamezne variante.