Uredba o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja

Načrte zaščite in reševanja morajo izdelati organizacije, ki:

so v skladu s predpisom na področju varstva okolja, ki ureja preprečevanje večjih nesreč in zmanjševanje njihovih posledic za ljudi in okolje, uvrščene med obrate večjega tveganja za okolje;

ne sodijo med obrate večjega tveganja iz prejšnje alineje, vendar v delovnem procesu uporabljajo, proizvajajo, prevažajo ali skladiščijo jedrske ali radioaktivne snovi, nafto in njene derivate ter energetske pline in opravljajo dejavnost ali upravljajo s sredstvi za delo, ki pomenijo nevarnost za nastanek nesreče; za nesreče, ki jih lahko povzročijo s svojo dejavnostjo;

imajo na svojem območju napravo za ravnanje z rudarskimi odpadki, ki se v skladu s predpisom na področju varstva okolja, ki ureja ravnanje z odpadki iz rudarskih in drugih dejavnosti izkoriščanja mineralnih surovin, uvršča med naprave kategorije A, za nesreče, ki jih lahko povzročijo s svojo dejavnostjo;

upravljajo velike infrastrukturne in druge sisteme; za nesreče, ki jih lahko povzročijo zaradi motenj v delovanju ali zaradi opustitve dejavnosti.

Župan lahko odloči, da načrte zaščite in reševanja ali dokumente za izvajanje določenih zaščitnih ukrepov ter nalog zaščite, reševanja in pomoči za posamezne vrste nesreč, izdelajo poleg organizacij iz prejšnjega odstavka tudi druge organizacije, zlasti tiste, ki so izvajalci občinskih javnih služb oziroma zagotavljajo storitve javnega pomena.

Organizacije, ki opravljajo vzgojno izobraževalno, socialno, zdravstveno ali drugo dejavnost, ki obsega tudi oskrbo ali varovanje 30 ali več oseb, načrtujejo v skladu z občinskimi načrti zaščite, reševanja in pomoči ter načrti dejavnosti, bolnišnice pa tudi v skladu z regijskimi ali državnimi načrti, izvedbo potrebnih zaščitnih ukrepov ter nalog zaščite, reševanja in pomoči.

Organ upravljanja organizacije je odgovoren za pripravo, usklajenost in stanje ter izvajanje načrtov zaščite in reševanja. Pri izdelavi načrtov za primer večjih nesreč z nevarnimi snovmi morajo sodelovati notranje organizacijske enote in službe, zaposleni ter po potrebi zunanje strokovne organizacije. V pripravo načrtov zaščite in reševanja za primer večjih nesreč z nevarnimi snovmi morajo biti vključeni tudi vsi podizvajalci, s katerimi ima organizacija sklenjene dolgoročne pogodbe oziroma sile za zaščito, reševanje in pomoč, ki so predvidene za posredovanje ob večji nesreči.

Pri izdelavi načrtov zaščite in reševanja za večje nesreče z nevarnimi snovmi iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena in občinskih načrtov zaščite in reševanja za to vrsto nesreč se ne določa temeljnega načrta, temveč pristojni občinski organi in organi upravljanja organizacij medsebojno sodelujejo in uskladijo rešitve v načrtih zaščite in reševanja. Določba tega odstavka se smiselno uporablja tudi za regijske načrte zaščite in reševanja, če se ti izdelujejo za večje nesreče z nevarnimi snovmi.

Merila za določitev organizacij iz druge in četrte alineje prvega odstavka tega člena so v dodatku, ki je sestavni del te uredbe.