Izvršitelj sme zarubiti samo tiste stvari, ki se nahajajo pri dolžniku ali njegovem zakonitem zastopniku ali pri upniku.
Stvari, ki niso pri dolžniku ali pri upniku ampak pri nekom tretjem (ker so mu dane v hrambo, so mu posojene ali zastavljene), sme izvršitelj zarubiti le, če tretji v to privoli. Privolitev zapiše izvršitelj v zapisnik.
Če tretji ne privoli v rubež stvari, obvesti o tem izvršitelj upnika in sodišče.
Šteje se, da so stvari pri osebi iz prvega odstavka tega člena, če ima ta dejansko oblast nad to stvarjo. Če nastane pri izvršitelju dvom o osebi, ki ima stvar, lahko izvršitelj s poizvedbami na kraju samem, zlasti s poizvedbami pri sosedih in podobno ugotovi, kdo stvari dejansko uporablja.
V primeru skupne posesti in skupne dejanske oblasti več oseb nad stvarjo (npr. zakonci, družinski člani, solastniki) izvršitelj rubež opravi in napoti osebe, da lahko vložijo ugovor po določbah zakona izvršbi in zavarovanju.
Če je izvršitelj v dvomu ali je stvar, ki jo namerava zarubiti v posesti dolžnika ali tretjega, od katerega je upravičen rubiti mora o tem obvestiti sodišče in prositi za nadaljnja navodila.