110.f člen
Vrste primernih bančnih posojil, ki služijo za zavarovanje
1.
Vsako bančno posojilo, ki služi za zavarovanje, mora izpolnjevati kriterije primernosti za bančna posojila, ki so določeni v oddelku 1 poglavja 1 naslova III v delu 4, ob upoštevanju sprememb, določenih v tem členu.
2.
Za zagotovitev veljavnega zavarovanja z bančnimi posojili, ki služijo za zavarovanje, ki izdajatelju in imetnikom DECC omogočajo hitro izvršitev tega zavarovanja v primeru originatorjevega neplačila, morajo biti izpolnjene naslednje dodatne pravne zahteve, ki so določene v odstavkih od 3 do 9:
(a)
preveritev obstoja bančnih posojil, ki služijo za zavarovanje;
(b)
veljavnost pogodbe o mobilizaciji bančnih posojil, ki služijo za zavarovanje;
(c)
polno učinkovanje mobilizacije v razmerju do tretjih oseb;
(d)
odsotnost omejitev v zvezi s prenosom bančnih posojil, ki služijo za zavarovanje;
(e)
odsotnost omejitev v zvezi z izvršitvijo zavarovanja na bančnih posojilih, ki služijo za zavarovanje;
(f)
odsotnost omejitev v zvezi z bančno tajnostjo in zaupnostjo.
Dodatne podrobnosti o posebnostih nacionalnih jurisdikcij so vsebovane v nacionalni dokumentaciji NCB.
3.
NCB države, v kateri je ustanovljen originator, ali nadzorniki ali zunanji revizorji morajo opraviti enkratno preveritev ustreznosti postopkov, ki jih originator uporablja za predložitev informacij o bančnih posojilih, ki služijo za zavarovanje, Eurosistemu.
4.
NCB države, v kateri je ustanovljen originator, mora sprejeti najmanj vse naslednje ukrepe, da preveri, ali bančna posojila, ki služijo za zavarovanje, obstajajo:
(a)
od originatorja mora najmanj četrtletno pridobiti pisno potrditev, s katero ta potrdi:
(i)
obstoj bančnih posojil, ki služijo za zavarovanje: ta potrditev se lahko nadomesti z navzkrižnim preverjanjem informacij v centralnih registrih posojil, kjer ta obstajajo;
(ii)
skladnost bančnih posojil, ki služijo za zavarovanje, s kriteriji primernosti, ki jih uporablja Eurosistem;
(iii)
da bančna posojila, ki služijo za zavarovanje, niso hkrati uporabljena za zavarovanje v korist katere koli tretje osebe in da jih originator ne bo mobiliziral v zavarovanje Eurosistemu ali kateri koli tretji osebi;
(iv)
da bo originator najpozneje do zaključka naslednjega delovnega dne zadevno NCB obvestil o vsakršnem dogodku, ki pomembno vpliva na vrednost bančnih posojil, ki služijo za zavarovanje, zlasti o predčasnih, delnih ali celotnih poplačilih, znižanjih kreditne kvalitete in bistvenih spremembah v pogojih bančnih posojil, ki služijo za zavarovanje.
(b)
NCB države, v kateri se nahaja originator, oziroma zadevni centralni registri posojil, organi, pristojni za bančni nadzor, ali zunanji revizorji, morajo opraviti naključno preverjanje kakovosti in točnosti pisne potrditve originatorjev, in sicer s pridobitvijo fizične dokumentacije ali pregledi na kraju samem. Informacije, ki se preverijo v zvezi z vsakim bančnim posojilom, ki služi za zavarovanje, morajo zajemati vsaj značilnosti, ki dokazujejo njegov obstoj in primernost. Za originatorje z internimi bonitetnimi sistemi, odobrenimi znotraj bonitetnega okvira Eurosistema, je treba opraviti dodatna preverjanja kreditne kvalitete bančnih posojil, ki služijo za zavarovanje, kar vključuje preverjanja verjetnosti neplačila dolžnikov bančnih posojil, s katerimi so zavarovani DECC, ki se uporabljajo za zavarovanje pri kreditnih poslih Eurosistema.
(c)
Za preverjanja, ki jih v skladu s členom 110.f(3), (4)(a) ali (4)(b) opravijo NCB države, v kateri se nahaja originator, nadzorniki, zunanji revizorji ali centralni registri posojil, velja, da morajo biti navedeni subjekti pooblaščeni, da ta preverjanja opravijo, po potrebi pogodbeno ali v skladu z veljavnimi nacionalnimi zahtevami.
5.
Pogodba o prenosu bančnih posojil, ki služijo za zavarovanje, na izdajatelja ali o njihovi mobilizaciji s prenosom, odstopom terjatve ali zastavo mora biti v skladu z veljavnim nacionalnim pravom veljavna med izdajateljem in originatorjem in/ali prevzemnikom/prejemnikom odstopljenih terjatev/zastavnim upnikom, kot je primerno. Originator in/ali prevzemnik, kot je primerno, morata izpolniti vse potrebne pravne formalnosti, s katerimi se zagotovita veljavnost pogodbe in posredni ali neposredni prenos bančnih posojil, ki služijo za zavarovanje. Odvisno od veljavnega nacionalnega prava se v zvezi z obvestilom dolžniku uporablja naslednje:
(a)
Včasih je lahko potrebno obvestilo dolžniku ali vpis v javni register: (i) za prenos (neposreden ali posreden) bančnih posojil, ki služijo za zavarovanje, na izdajatelja; ali (ii) če nasprotne stranke DECC mobilizirajo v zavarovanje za domačo NCB, zato da zagotovijo polno učinkovanje takšnega prenosa ali mobilizacije v razmerju do tretjih oseb; in zlasti (iii) za zagotovitev prednostne pravice izdajatelja iz zavarovanja (v zvezi z bančnimi posojili, ki služijo za zavarovanje) in/ali prednostne pravice domače NCB iz zavarovanja (v zvezi z DECC, uporabljenimi v zavarovanje) pred drugimi upniki. V teh primerih je treba te zahteve glede obvestila ali vpisa v register izpolniti: (i) vnaprej ali ob dejanskem prenosu (neposrednem ali posrednem) bančnih posojil, ki služijo za zavarovanje, na izdajatelja, ali (ii) takrat, ko nasprotne stranke DECC mobilizirajo v zavarovanje za domačo NCB.
(b)
Če vnaprejšnje obvestilo dolžniku ali vpis v javni register v skladu s točko (a) glede na nacionalno dokumentacijo ni potrebno, je treba dolžnika obvestiti naknadno. Naknadno obvestilo pomeni, da se dolžnika obvesti o prenesenih ali mobiliziranih bančnih posojilih v skladu z nacionalno dokumentacijo, nemudoma po nastopu dogodka neplačila ali podobnega kreditnega dogodka, kakor je nadalje podrobneje opredeljeno v veljavni nacionalni dokumentaciji.
(c)
Točki (a) in (b) sta minimalni zahtevi. Eurosistem se lahko odloči, da vnaprejšnje obvestilo ali vpis v register zahteva tudi v primerih, ki niso navedeni zgoraj, vključno v primeru prinosniških instrumentov.
6.
Bančna posojila, ki služijo za zavarovanje, morajo biti v celoti prenosljiva in njihov prenos na izdajatelja mora biti mogoč brez omejitev. Pogodbe o bančnih posojilih, ki služijo za zavarovanje, ali drugi pogodbeni dogovori med originatorjem in dolžnikom ne smejo vsebovati nobenih omejevalnih določb glede prenosa zavarovanja. Zato da Eurosistem lahko izvrši zavarovanje na bančnih posojilih, ki služijo za zavarovanje, pogodbe o bančnih posojilih, ki služijo za zavarovanje, ali drugi pogodbeni dogovori med originatorjem in dolžnikom ne smejo vsebovati nobenih omejevalnih določb glede izvršitve zavarovanja na bančnih posojilih, ki služijo za zavarovanje, vključno z omejitvami glede oblike, časa ali drugih zahtev glede izvršitve zavarovanja.
7.
Ne glede na odstavek 6 se določbe, ki v sindiciranem posojilu omejujejo prenos deležev tega posojila na banke, finančne institucije in subjekte, katerih redna dejavnost ali namen ustanovitve je posojanje ali kupovanje posojil, vrednostnih papirjev ali drugega finančnega premoženja oziroma investiranje vanje, ne štejejo kot omejitev glede izvršitve zavarovanja na bančnih posojilih, ki služijo za zavarovanje.
8.
Ne glede na odstavka 6 in 7 se agent, ki zbira in distribuira plačila ter upravlja posojilo, ne razume kot omejitev prenosa deleža in izvršitve zavarovanja na deležu v sindiciranem posojilu, pod pogojem, da:
(a)
je agent kreditna institucija, ki se nahaja v državi članici; in
(b)
se razmerje med zadevnim članom sindikata in agentom lahko prenese skupaj z deležem v sindiciranem posojilu ali kot del tega deleža.
9.
Originator in dolžnik se morata pogodbeno dogovoriti o brezpogojnem soglasju dolžnika, da originator, izdajatelj ali katera koli nasprotna stranka, ki mobilizira DECC, razkrije Eurosistemu podrobnosti v zvezi z bančnim posojilom, ki služi za zavarovanje, in dolžnikom, ki jih zadevna NCB zahteva za zagotovitev veljavnega zavarovanja na bančnih posojilih, ki služijo za zavarovanje, in da se v primeru neplačila originatorja/izdajatelja lahko hitro izvrši zavarovanje na bančnih posojilih, ki služijo za zavarovanje.