113. člen
Določitev bonitetnega sistema ali vira
1.
Interni bonitetni sistemi NCB, ki jih Eurosistem sprejema v skladu s splošnimi kriteriji sprejemljivosti iz naslova V v delu 4, se uporabljajo kot primarni bonitetni vir za ocenjevanje kreditne kvalitete dolžnikov in garantov bančnih posojil, mobiliziranih v zavarovanje, če je na voljo bonitetna ocena iz sprejetega internega bonitetnega sistema domače NCB ali druge NCB.
2.
Nasprotne stranke, ki mobilizirajo bančna posojila v zavarovanje, lahko izberejo en dodaten bonitetni sistem ali vir med drugimi bonitetnimi viri, ki jih Eurosistem sprejema v skladu s splošnimi kriteriji sprejemljivosti iz naslova V v delu 4. Bonitetni sistem ali vir, izbran v skladu s tem odstavkom, se imenuje sekundarni bonitetni sistem ali vir nasprotne stranke. Sekundarni bonitetni sistem ali vir se lahko uporabi samo, če za zadevnega dolžnika ali garanta ni na voljo nobena bonitetna ocena iz sprejetega internega bonitetnega sistema NCB.
3.
Banka Slovenije lahko svojim nasprotnim strankam dovoli, da uporabijo več kakor dva bonitetna sistema ali vira, če ji predložijo zahtevo, ustrezno utemeljeno z razlogi, ki izhajajo iz nezadostnega pokritja primarnega in sekundarnega bonitetnega vira ali sistema.
4.
V primerih, ko je nasprotni stranki dovoljeno uporabiti več kakor dva bonitetna sistema ali bonitetna vira v skladu z odstavkom 3, se pričakuje, da je med bonitetnimi sistemi ali viri, ki so v skladu z odstavkoma 2 in 3 izbrani dodatno k primarnemu bonitetnemu viru, sekundarni bonitetni sistem ali vir tisti, ki zagotavlja bonitetno oceno kreditne kvalitete za največje število dolžnikov posojil, mobiliziranih za zavarovanje. Če obstajajo bonitetne ocene iz več bonitetnih sistemov ali virov, ki jih sprejema nasprotna stranka, se za ugotovitev primernosti dolžnika ali garanta in določitev odbitkov pri vrednotenju, ki se uporabljajo za zadevno bančno posojilo, uporabi bonitetna ocena, ki je, v skladu z odstavki 2 do 4: (a) iz primarnega bonitetnega vira ali, če tega ni, (b) iz sekundarnega bonitetnega sistema ali vira, ki ga izbere nasprotna stranka, ali, če tega ni, (c) iz dodatnih bonitetnih sistemov ali virov iz odstavka 3, ki jih izbere nasprotna stranka.
5.
Nasprotne stranke morajo uporabljati izbrane bonitetne sisteme ali vire najmanj 12 mesecev.
6.
Po izteku obdobja, določenega v odstavku 5, lahko nasprotne stranke Banki Slovenije predložijo izrecno utemeljeno zahtevo za spremembo izbranega bonitetnega sistema ali vira.
7.
V nekaterih okoliščinah in zlasti, ko nasprotna stranka postopno uvaja svoj interni bonitetni sistem ali začne uporabljati bančna posojila za zavarovanje, lahko Banka Slovenije na podlagi utemeljene zahteve izjemoma odobri nasprotni stranki odstopanje od omejitve glede minimalnega obdobja 12 mesecev, določene v odstavku 5, in ji dovoli spremembo njenega izbranega bonitetnega sistema ali vira znotraj tega obdobja.
8.
Če nasprotna stranka kot bonitetni vir izbere zunanje bonitetne institucije, lahko uporabi bonitetno oceno zunanje bonitetne institucije za dolžnika ali garanta. Če so za dolžnika in/ali garanta istega bančnega posojila na voljo bonitetne ocen več zunanjih bonitetnih institucij, se uporabi bonitetna ocena tiste zunanje bonitetne institucije, ki je najboljša med bonitetnimi ocenami vseh sprejetih bonitetnih institucij, v skladu z odstavki 2 do 4.