154.i člen
Korporacijski dogodki
1.
Banka Slovenije svoje nasprotne stranke vnaprej obvesti o korporacijskih dogodkih, ki jih sporoči CDD in vključujejo tržno finančno premoženje ali DECC, ki jih je nasprotna stranka mobilizirala v zavarovanje.
2.
Kadar je udeležba pri korporacijskem dogodku prostovoljna ali vključuje izbiro možnosti, Banka Slovenije ravna v skladu z inštrukcijo za korporacijski dogodek, ki ga nasprotna stranka predloži do roka za odgovor, določenega v obvestilu NCB. Če nasprotna stranka ne predloži inštrukcije za korporacijski dogodek, se, kjer je primerno, uporabi privzeta izbira, ki jo sporoči CDD.
3.
Ob upoštevanju odstavkov 4 in 5 v primeru korporacijskega dogodka, ki vključuje denarni tok od izdajatelja do nasprotne stranke (tj. pozitiven denarni tok), domača centralna banka po prejemu prihodkov od korporacijskega dogodka te prihodke prenese na enega od naslednjih računov:
(a)
v primeru denarnih prihodkov, denominiranih v eurih, na primarni glavni denarni račun, ki ga določi nasprotna stranka;
(b)
v primeru denarnih prihodkov, ki niso denominirani v eurih, na denarni račun, ki ni v eurih in ga določi nasprotna stranka.
4.
Domača centralna banka ne prenese prihodkov od korporacijskega dogodka iz odstavka 3 na nasprotno stranko v nobenem od naslednjih primerov:
(a)
nasprotna stranka nima zadostnega zavarovanja v svojem skladu finančnega premoženja (tj. poziv h kritju);
(b)
zavarovanje, ki ga je nasprotna stranka mobilizirala pri Eurosistemu, je blokirano zaradi primera kršitve ali iz razlogov skrbnega in varnega poslovanja.
5.
Denarni prihodki, denominirani v eurih, se samodejno mobilizirajo v zavarovanje v znesku, ki ne presega zneska poziva h kritju, ob 16.55 po srednjeevropskem času na dan, ko Banka Slovenije prejme prihodke od korporacijskega dogodka, če je poziv h kritju iz odstavka 4, točka (a), takrat še neporavnan. Prihodke od korporacijskega dogodka, ki presegajo morebitni znesek, potreben za zavarovanje poziva h kritju, domača centralna banka prenese na nasprotno stranko.
6.
V primeru pozitivnega denarnega toka iz naslova tržnega finančnega premoženja ali DECC, ki so mobilizirani prek CCBM, korespondenčna centralna banka odobri denarni račun v eurih ali denarni račun, ki ni v eurih in ga določi Banka Slovenije, v višini prihodkov od korporacijskega dogodka, da se ji omogoči plačilo prihodkov, denominiranih v eurih, naprej na primarni glavni denarni račun, ali plačilo prihodkov, ki niso denominirani v eurih, naprej na račun, ki ni v eurih in ga določi nasprotna stranka.
7.
Pri korporacijskih dogodkih, ki vključujejo denarni tok od nasprotne stranke do izdajatelja (tj. negativen denarni tok), Banka Slovenije izterja dolgovani znesek na enega od naslednjih načinov:
(a)
v primeru denarnih prihodkov, denominiranih v eurih, z obremenitvijo primarnega glavnega denarnega računa, ki ga določi nasprotna stranka;
(b)
v primeru denarnih prihodkov, ki niso denominirani v eurih, z obremenitvijo denarnega računa, ki ni v eurih in ga določi nasprotna stranka, če nima pooblastila za obremenitev, pa z inštrukcijo nasprotni stranki, naj odobri denarni račun, ki ga določi domača centralna banka.
8.
V primeru negativnega denarnega toka iz naslova tržnega finančnega premoženja ali DECC, ki so mobilizirani prek CCBM, Banka Slovenije odobri denarni račun v eurih ali denarni račun, ki ni v eurih in ga določi korespondenčna centralna banka, v višini prihodkov od korporacijskega dogodka.
9.
Kadar CDD po izvršitvi plačila izda obvestilo o razveljavitvi, da bi izničila gibanje denarnih sredstev in vrednostnih papirjev, povezano s korporacijskim dogodkom, Banka Slovenije sprejme naslednje ukrepe:
(a)
v primeru pozitivnega denarnega toka Banka Slovenije v višini dolgovanega denarnega zneska obremeni isti račun, na katerega je bilo izvršeno prvotno plačilo;
(b)
v primeru negativnega denarnega toka Banka Slovenije odobri v višini dolgovanega denarnega zneska isti račun, s katerega je bilo izvršeno prvotno plačilo.
10.
Če se obvestilo o razveljavitvi iz odstavka 9 nanaša na finančno premoženje, mobilizirano prek CCBM, velja naslednje:
(a)
v primeru pozitivnega denarnega toka Banka Slovenije odobri v višini dolgovanega zneska denarni račun, ki ga določi korespondenčna centralna banka;
(b)
v primeru negativnega denarnega toka korespondenčna centralna banka odobri v višini dolgovanega zneska denarni račun, ki ga določi Banka Slovenije.
Pri prihodkih od korporativnih dogodkov, ki se nanašajo na tržno finančno premoženje ali DECC, ki so mobilizirani prek CCBM, korespondenčna centralna banka odbije ali zadrži znesek katerega koli davka, ki ga je treba odbiti ali zadržati v zvezi s prihodki, za kar je korespondenčna centralna banka odgovorna davčnim organom, razen če je nasprotna stranka predložila potrebno dokumentacijo za davčno olajšavo ali davčna olajšava velja po samem zakonu.