11. člen
(ocenitev ravni oziroma stopnje tveganja)
Ocenjevanje stopnje tveganja je kombinacija dveh skupin parametrov:
Resnost se ocenjuje glede na:
Verjetnost nastanka poškodb ali bolezni se presoja glede na:
Stopnja tveganja se opredeli s kombinacijo obeh skupin parametrov v matriki tveganja in je lahko nizka, zmerna ali visoka.
Razvrščanje je v veliki meri subjektivno in mora biti zato predmet soglasja strokovnih ocenjevalcev, prizadetih delavcev in delodajalca.