31. člen
(razrešitev mentorja)
Zbornica lahko glavnega ali neposrednega mentorja razreši mentorstva v naslednjih primerih:
-
zaradi nespoštovanja ali neizpolnjevanja mentorskih dolžnosti (na predlog specializanta ali zavoda, v katerem je mentor zaposlen, in po predhodnem mnenju nadzornika kakovosti);
-
zaradi neizvrševanja mentorskih dolžnosti v skladu z veljavno zakonodajo (na predlog zbornice);
-
če mentor sam zahteva razrešitev.
Zbornica mora pred sprejetjem sklepa o razrešitvi seznaniti mentorja z razlogi za razrešitev in mu dati možnost, da se o njih izjavi v osmih dneh. Če se mentor ne izjavi, se domneva, da se z navedbami strinja.
Zoper sklep o razrešitvi ima mentor pravico do pritožbe v 15 dneh od vročitve sklepa o razrešitvi, če meni, da je bil kršen postopek razrešitve in da je ta kršitev bistveno vplivala na odločitev ali da niso podani razlogi za razrešitev, določeni v prvem odstavku tega člena. Pritožba ne zadrži izvršitve.
O pritožbi odloča izvršilni odbor zbornice.
Specializantu, katerega mentor je bil s sklepom organa prve stopnje razrešen, zbornica določi začasnega mentorja za dobo največ šest mesecev; za začasnega mentorja se imenuje koordinator specializacije. V tem roku zbornica specializantu imenuje novega glavnega oziroma začasnega mentorja.