Od zaplembe so izvzeti: 1) osebni predmeti in predmeti gospodinjstva, ki so neogibno potrebni za življenje obsojenega in njegove ožje rodbine, kakor so obleka, perilo, obutev, posoda, pohištvo; 2) orodje vsake vrste, ki je obsojenemu neogibno potrebno za opravljanje osebnega obrtniškega dela ali drugega samostojnega ali napol samostojnega poklica, če obsojenec ni po odločbi sodišča izgubil pravice opravljati tako delo ali poklic; 3) ohišje, minimum zemljiške posesti ter živega in mrtvega inventarja s stanovanjskimi in gospodarskimi zgradbami, ki so neogibno potrebni obsojenemu in njegovi ožji rodbini za vzdrževanje malega kmečkega gospodarstva brez uporabljanja tuje delovne sile; 4) živila in kurivo za osebno potrebo obsojenega in njegove ožje rodbine za štiri mesece; 5) denarna znesek za obsojenega in vsakega člana njegove ožje rodbine, ki pa ne sme presegati povprečno trimesečno mezdo delavca v tistem kraju.
Če se zapleni hiša v mestu, v kateri stanuje obsojeni s svojo ožjo rodbino, se mora njemu in njegovi ožji rodbini priskrbeti stanovanje, neogibno potrebno za življenje, bodisi v zaplenjeni, bodisi v kaki drugi hiši.
Pri določanju premoženja, ki se ima v smislu tega člena pustiti obsojenemu in njegovi ožji rodbini, mora sodišče upoštevati okoliščine vsakega posameznega primera in krajevne gospodarske pogoje. Premoženje, ki se pusti ožji rodbini, je treba sorazmerno prenesti na vse njene člane.
Kot ožjo rodbino v smislu tega zakona je razumeti zakonskega druga in otroke obsojenega, če živijo z njim v skupnem gospodinjstvu.
Predpise 1., 3., 4. in 5. točke prvega odstavka in predpise drugega odstavka tega člena je uporabiti tudi na druge osebe, ki jih je obsojeni dolžan vzdrževati, če nimajo drugih sredstev za preživljanje.