Podjetje pri določanju, kako uporabiti značilnosti v zvezi z naravo in namenom za zagotovitev najkoristnejšega strukturiranega povzetka, kot se zahteva v 78. členu, preuči:
(a)
katere vrstične postavke zagotavljajo najkoristnejše informacije o glavnih sestavinah ali dejavnikih dobičkonosnosti podjetja. Na primer, za maloprodajno podjetje bi lahko bili glavna sestavina ali dejavnik dobičkonosnosti stroški prodaje. Predstavitev vrstične postavke s stroški prodaje bi lahko zagotovila relevantne informacije o tem, ali prihodki, ustvarjeni s prodajo blaga, pokrijejo, kar so za maloprodajna podjetja predvsem neposredni stroški, in s kakšno maržo. Vendar pa stroški prodaje verjetno ne bodo zagotovili relevantnih informacij o pomembnih sestavinah ali dejavnikih dobičkonosnosti, če je povezava med prihodki in stroški manj neposredna. Na primer, za nekatera storitvena podjetja bi lahko bile informacije o poslovnih odhodkih, razvrščenih glede na naravo, kot so zaslužki zaposlenih, bolj relevantne za uporabnike računovodskih izkazov, ker so ti odhodki glavni dejavniki dobičkonosnosti;
(b)
katere vrstične postavke najbolj natančno predstavljajo način upravljanja podjetja in notranjega poročanja poslovodstva. Na primer, proizvodno podjetje, ki se upravlja na podlagi glavnih namenov, bi lahko za potrebe notranjega poročanja odhodke razvrstilo po namenu. Nasprotno bi lahko podjetje, ki ima en sam prevladujoč namen, kot je zagotavljanje financiranja strankam, določilo, da najkoristnejše informacije za potrebe notranjega poročanja zagotavljajo vrstične postavke, sestavljene iz odhodkov, razvrščenih po naravi;
(c)
kakšna je standardna praksa v panogi. Če podjetja v panogi odhodke razvrščajo na isti način, lahko uporabniki računovodskih izkazov lažje primerjajo odhodke med podjetji v isti panogi;
(d)
ali bi bila razporeditev določenih odhodkov na namene arbitrarna do take mere, da predstavljene vrstične postavke ne bi natančno predstavljale namenov. V takih primerih podjetje razvrsti te odhodke po naravi.