Na primer, podjetje lahko v izkazu finančnega položaja predstavi finančna sredstva, ki jih sestavljajo naložbe v lastniški kapital in naložbe v dolžniški kapital, ločeno od nefinančnih sredstev. Finančna sredstva imajo značilnosti, ki si niso podobne, ker imajo različni podlagi za merjenje; nekatera se merijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, druga pa po odplačni vrednosti. Podjetje lahko zato določi, da je za zagotovitev koristnega strukturiranega povzetka potrebno predstaviti vrstične postavke, ki razdružujejo finančna sredstva glede na ti podlagi za merjenje. To razdruževanje povzroči, da ena vrstična postavka vsebuje naložbe v lastniški kapital in naložbe v dolžniški kapital, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, druga pa naložbe v dolžniški kapital, merjene po odplačni vrednosti. Ker naložbe v lastniški kapital niso podobne naložbam v dolžniški kapital, saj vsake od teh izpostavijo podjetje drugačnim tveganjem, bi podjetje presodilo, ali je treba v izkazu finančnega položaja finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, nadalje razdružiti na naložbe v lastniški kapital in naložbe v dolžniški kapital, da se zagotovi koristen strukturirani povzetek. Če temu ni tako in če bi bile izhajajoče informacije pomembne, bi moralo podjetje v pojasnilih naložbe v lastniški kapital razkriti ločeno od naložb v dolžniški kapital. Poleg tega bi moralo podjetje, če bi na primer naložbe v lastniški kapital imele druge značilnosti, ki ne bi bile podobne, te naložbe v lastniški kapital nadalje razdružiti v pojasnilih, če bi bile izhajajoče informacije pomembne.
Vstopite v TFL 