TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

1. Tožba se zavrne.

2. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Davčni zavezanec mora v zvezi s transfernimi cenami, ne le po določbah drugega in sedmega odstavka 377. člena ZDavP-2, pač pa že po temeljnih določbah prvega odstavka 382. člena ZDavP-2 v zvezi z 18. členom ZDDPO-2, tekoče, v vsakem trenutku, razpolagati in zagotavljati dokumentacijo o povezanih osebah, obsegu in vrsti poslovanja z njimi ter o določitvi primerljivih tržnih cen. Breme dokazovanja ustreznosti transfernih cen je na zavezancu, kar velja tudi v primeru kot je obravnavani, ko je davčni organ tožnici dokazovanje s predpisano dokumentacijo omogočil v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora v zvezi z utemeljenostjo zahtevka za vračilo davka.

Če ni mogoče ugotoviti, da je bilo plačilo za uporabo premoženjskih pravic povezani pravni osebi skladno s primerljivimi tržnimi cenami, ni mogoče ugotoviti, ali izpolnjeni pogoji za davčno oprostitev. Ker davčni organ ni mogel presoditi, ali so transferne cene tržne, tudi ni mogel zaključiti, da niso. Šele če bi davčni organ lahko ugotovil, da cene v določenem delu niso bile tržne, bi lahko davčno oprostitev priznal le v drugem delu (ker bi obstajal). Navedena presoja v obravnavanem primeru ni bila mogoča.