Stavbna zemljišča se delijo na:
Za komunalno opremljena stavbna zemljišča v smislu 2.a točke prejšnjega odstavka se štejejo zemljišča, na katerih so bile zgrajene dovozne poti, ki so bile priključene na javno cestno omrežje, in na katerih je bila urejena preskrba s pitno vodo in električno energijo, ter zemljišča, ki jih je bilo mogoče tako opremiti brez večjih stroškov.
Da je bilo zemljišče možno opremiti brez večjih stroškov se šteje, da so se zemljišča nahajala v 60 m pasu ob javni dovozni poti, ki je bila priključena na javno cestno omrežje ter da so bila oddaljena do 100 m od javnega vodovoda ali od priključka za preskrbo s pitno vodo ter do 200 m od možnega priključka na nizkonapetostno električno omrežje.
Da je zemljišče, ki je bilo izven mestnih naselij ali naselij mestnega značaja možno opremiti brez večjih stroškov, se šteje tudi zemljišče v 30 m obcestnem pasu ob javni cesti le, če je na tem zemljišču bilo možno graditi objekte in da sta bila izpolnjena tudi ostala dva pogoja komunalne opremljenosti, ki sta navedena v prejšnjem odstavku.
Če zemljišča iz prejšnjih odstavkov tega člena ni bilo možno priključiti na javno električno ali vodovodno omrežje, se vrednost takega zemljišča, izračunana po 14. členu navodila, zmanjša za 30%. Navedena vrednost velja le za zemljišča, ki so bila podržavljena v mestih ali naseljih mestnega značaja.