23. člen
(kmetijska zemljišča)
(1)
Območje državnega prostorskega načrta deloma poteka po kmetijskih zemljiščih. Vsi posegi v kmetijska območja so omejeni na obseg stojnih mest stebrov in dostopnih cest. Stojna mesta daljnovoda so, kolikor je to mogoče, načrtovana na robovih večjih strnjenih kmetijskih površin izven njivskih površin in površin trajnih nasadov. Dostopne poti so načrtovane po obstoječih cestah in poteh, kjer to ni bilo mogoče, pa kolikor je to mogoče izven kmetijskih zemljišč. Potek po kmetijskih zemljiščih je razviden iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta: Prikaz stanja prostora.
(2)
Na območju stojnih mest stebrov so kmetijska opravila razen košnje onemogočena.
(3)
Čas gradnje in obseg gradbišč je treba čim bolj omejiti. Gradbena in montažna dela se opravljajo zunaj obdobja najintenzivnejših kmetijskih opravil.
(4)
Med gradnjo daljnovoda in po njej se lastnikom zemljišč omogoči neovirani dostop do kmetijskih zemljišč.
(5)
Posamezni odseki dostopnih poti do nekaterih stojnih mest potekajo po območjih kmetijskih zemljišč. Dela na teh zemljiščih se izvajajo v skladu z osmim odstavkom 10. člena te uredbe. Z rodovitno zemljo je treba ravnati v skladu z določbami drugega odstavka 25. člena in petega odstavka 28. člena te uredbe. Po končani gradnji se območja teh dostopnih poti vrnejo v enako stanje in kakovost, kot sta bila pred gradbenim posegom. V ta območja posegajo ta stojna mesta:
(6)
Prostore za začasno skladiščenje odpadkov in hranjenje materiala je treba primarno umeščati na zemljišča nekmetijske namenske rabe. Če to ni mogoče, pa na zemljišča kmetijske namenske rabe, pri čemer se uporabijo zemljišča, ki so v evidenci o dejanski rabi opredeljena kot zemljišča v zaraščanju oziroma manj kakovostna zemljišča nižjih bonitet. Prostori za začasno skladiščenje odpadkov in hranjenje materiala se ne načrtujejo na kmetijskih zemljiščih z dobrimi pridelovalnimi možnostmi, na območjih trajnih nasadov, zemljiščih, na katerih so bile že izvedene izboljšave z agromelioracijskimi ukrepi oziroma komasacijami, ter na območjih subvencioniranja kmetijske pridelave.
(7)
Z rodovitno zemljo na kmetijskih zemljiščih je treba ravnati v skladu z določbami drugega odstavka 25. člena in petega odstavka 28. člena te uredbe. Po izgradnji daljnovoda se območje delovnih površin na začasno uporabljenih kmetijskih zemljiščih vzpostavi v enako stanje in kakovost, kot sta bila pred gradbenim posegom. Rodovitna zemlja, ki je odrinjena pri gradbenih posegih, se uporabi za ureditev okolice objekta, zaradi gradnje katerega je bila odrinjena. Presežek rodovitne zemlje se uporabi za izboljšanje kmetijskih zemljišč vzdolž koridorja daljnovoda in za ureditev okolice stojnih mest.
(8)
Postavitev, namestitev in obratovanje novih namakalnih sistemov v bližini daljnovoda je treba načrtovati tako, da pri namakanju ne pride do negativnih vplivov namakalnega sistema na daljnovod. Uporaba namakanja z vodnim curkom v varovalnem pasu daljnovoda ni dovoljena.