11. člen
(krajinska ureditev)
(1)
Pri poteku nadzemnega voda čez gozdno površino se gozd v območju državnega prostorskega načrta iz varnostnih razlogov poseka. Drevesno in grmovno vegetacijo je treba odstraniti samo v potrebnem obsegu in samo tam, kjer je to nujno zaradi gradnje (delovne površine) in delovanja daljnovoda ter gradnje in vzdrževanja dostopnih poti. Poseki morajo biti selektivni, tako da se odstrani le visokoraslo drevje, ki presega zahtevano varnostno višino oziroma odmike, povečane za razdaljo letne rasti vegetacije. Vitalna srednje velika in velika drevesa na gozdnem robu je treba ohraniti. Obstoječa grmovna vegetacija se ohrani, če ne ovira gradnje in obratovanja daljnovoda. Na območjih, kjer sta prisotna habitatna tipa srednjeevropska zmerno suha travišča s prevladujočo pokončno stoklaso (Physis 34.322) in srednjeevropska zmerno suha travišča z glotami (Physis 34.323) in kjer bo opravljena sečnja posameznih dreves in grmičevja, se uredijo pogoji za širitev zmerno suhih travišč. Po izvedbi poseka je treba gozdni rob ustrezno sanirati. Obseg sanacije gozdnega roba določijo krajevno pristojni strokovni delavci Zavoda za gozdove Slovenije po izvedenem poseku gozda. Gozdni rob naj se oblikuje strokovno in tako, da bo zagotavljal stabilnost, zagotovita naj se primerna višinska in vrstna struktura gozdnega roba. Najmanjša širina sanacije gozdnih robov naj bo povprečna drevesna višina sestoja. V prečnem prerezu se koridor skozi gozd oblikuje tako, da se pod nadzemnim vodom ohranita nižje drevje in grmičevje, proti robu poseke pa se višina vegetacije postopoma dviguje, tako da gozdna poseka daje vizualni vtis, da povezuje posamezne jase v gozdnem prostoru. Pri vseh zasaditvah se upoštevajo naravne danosti prostora, od katerih je odvisna uspešna rast posameznih vrst rastlin.
(2)
Gozd v koridorju nadzemnega voda in po potrebi tudi zunaj koridorja varovalnega pasu nadzemnega voda se vzdržuje z občasnim odstranjevanjem previsoko zrasle in nezaželene vegetacije. Z ustreznim gozdnim gospodarskim ukrepom se zagotovi obnova oziroma ohranjanje grmovnega sloja in sloja podrasti, urejajo se na novo oblikovani gozdni rob, na novo urejene vidne zelene pregrade in podobno. S tem tudi preprečimo, da bujna zeliščna pionirska vegetacija ne preraste in uniči posajenih sadik ter razraščanje invazivnih vrst in vzdržujemo zaščito pred erozijo.
(3)
Pri posegih je treba preprečiti nastajanje erozijskih žarišč in zagotoviti čim manjšo vidnost posegov.
(4)
Na odsekih nadzemnega voda, na katerih so stebri zaradi odsotnosti ozadja vidnejši (v odprti krajini na območju Belokranjskega ravnika, na izpostavljenih delih Kočevskega polja, naselij Onek in Laze), se vpliv zmanjša tako, da se temelji stebrov prepustijo tolikšni spontani zarastitvi in ozelenitvi, da se temelji zakrijejo, vendar še ne ovirajo dostopa do stebra.
(5)
Stebri se pobarvajo v zeleno barvo RAL 6003, zaradi zmanjšanja vizualne izpostavljenosti pa je dopustno tudi barvanje stebrov z barvo, ki ustreza projiciranemu ozadju stebrov. Primerno barvo konstrukcije stebrov je treba vzdrževati.
(6)
Vse površine, poškodovane med gradnjo, se takoj po končani gradnji vrnejo v enako stanje in kakovost, kot sta bila pred gradbenim posegom.
(7)
Območja selektivnega poseka vegetacije so razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor – Ureditvena situacija – listi od št. 2.1.1 do 2.1.15.