Uredba o državnem prostorskem načrtu za daljnovod 2 x 110 kV RTP Kočevje–RTP Črnomelj

Območje državnega prostorskega načrta posega na:

Načrtovani 110 kV-daljnovod Kočevje–Črnomelj poteka po celotni trasi, razen od SM19 do SM37, od SM101 do SM105 in od SM123 do SM125, po območju pričakovane naravne vrednote karbonati. Na celotnem območju lahko pri zemeljskih delih pride do odkritja fosilov in mineralov ter novih jam. V tem primeru investitor oziroma izvajalec ravna v skladu z devetnajstim odstavkom tega člena.

Posamezni odseki dostopnih poti do stojnih mest potekajo v neposredni bližini naravnih vrednot jame:

Območje državnega prostorskega načrta tudi na drugih predelih poteka v bližini naravnih vrednot jame in brezna. Pred začetkom del je treba na trasi preveriti morebitno prisotnost jam in jamskih rovov ter brezen in ob morebitnih odkritjih ravnati v skladu z devetnajstim odstavkom tega člena. Območje vhodov v jame v bližini delovnega pasu je treba med gradnjo na terenu jasno označiti ter zagotoviti, da na oddaljenosti 20 m ni stojnih mest in da se v tem območju ohranja naravna vegetacija. Dostopne poti, ki se bližajo jamam, je treba preveriti na terenu in zagotoviti izvedbo poti z največjim možnim odmikom. Treba je upoštevati tudi morebitni podzemni potek jam. V jame, jamske rove in brezna je prepovedano posegati tako z gradbenimi stroji kot tudi z manipulativnimi površinami in v njih odlagati, hraniti ali skladiščiti (trajno ali začasno) odvečni gradbeni material.

Posamezni odseki dostopnih poti do nekaterih stojnih mest potekajo po območjih habitatnih tipov srednjeevropska zmerno suha travišča s prevladujočo pokončno stoklaso (Physis 34.322) in srednjeevropska zmerno suha travišča z glotami (Physis 34.323). Po končani gradnji se območja teh dostopnih poti vrnejo v enako stanje in kakovost, kot sta bila pred gradbenim posegom. Dodatno se na območjih visoko ovrednotenih habitatnih tipov, navedenih v tem odstavku, uredi travišče v skladu s prvim odstavkom 11. člena te uredbe kot razširitev visoko ovrednotenega habitatnega tipa. Gradnja dostopnih poti na teh območjih se izvaja v skladu s sedmim odstavkom 10. člena te uredbe. V ta območja posegajo naslednja stojna mesta:

Pred začetkom gradnje je treba pri Zavodu za gozdove Slovenije pridobiti podatke o lokacijah brlogov velikih zveri, ki se preverijo na območju stojnih mest. Če so v bližini (50 metrov) predvidenih posegov aktivni brlogi katere izmed vrst velikih zveri, mora strokovnjak za velike zveri preveriti, ali je brlog zaseden. Če je brlog zaseden, je treba dela ustaviti za obdobje, ki ga določi strokovnjak. Posegi se izvajajo tako, da brlogi niso uničeni (aktivni in neaktivni).

Posek vegetacije in izvajanje drugih gradbenih del se kar najbolj prilagodita življenjskim ciklusom živali, tako da čim manj sovpadata z obdobji, ko živali potrebujejo mir. Zlasti to velja v času razmnoževanja in vzreje mladičev od 1. marca do 31. avgusta. Trasa daljnovoda med SM46 in SM53 delno poteka prek zimovališča za divjad Lovski vrh, zato je na tem območju treba vsa dela izvesti izven zimskega obdobja.

Posamezna habitatna drevesa na gozdnem robu ter drevesa z manjšimi in večjimi dupli, ki bi jih bilo treba odstraniti, se ne posekajo, ampak le znižajo na primerno višino, ki ne ogroža daljnovoda, in se prepustijo propadu.

Na območju gradbenih del je treba zagotoviti, da so izkopi, gradbeni in drugi materiali, orodja ter stroji ustrezno zaščiteni in prekriti, da ne pride do poškodb ali ujetja živali. Zaradi prisotnosti medvedov se predvidi ravnanje z odpadki v skladu s tretjim odstavkom 28. člena te uredbe.

Ob gradnji stojnih mest in dostopnih poti v bližini naravnih vrednot naj se ne povzročajo vibracije in eksplozije.

Pri izvedbi gradbenih del se novo nastale površine na gradbiščih, v katerih bi lahko zastajala voda, sproti zasipavajo. Takšne površine so lahko ekološka past, če se v luže naselijo dvoživke. Ukrep velja predvsem od začetka marca do novembra.

Posek gozda, posameznih dreves in odstranjevanje grmovja se lahko opravi v obdobju od 1. septembra do 1. marca, kar je izven obdobja, ko samice saproksilnih hroščev v les odlagajo jajčeca (april–avgust). Ukrep je potreben za zagotovitev varstva saproksilnih hroščev. Požagani les je treba z območja odstraniti v najkrajšem možnem času. Les listavcev, posekan po 1. septembru, je treba iz gozda odpeljati najpozneje do 1. aprila naslednje leto.

Dela naj potekajo v dnevnem času. S stališča svetlobnega onesnaževanja osvetljevanje gradbišč in daljnovoda ni dopustno. Osvetljujejo se lahko izključno RTP-postaje s svetilkami, ki ne svetijo v UV-spektru, imajo barvo svetlobe 2200 K ali manj in se prižigajo ročno po potrebi, izključno kadar so potrebna vzdrževalna dela v nočnem času.

Zaradi ohranjanja biotske raznovrstnosti in preprečitve vnosa invazivnih tujerodnih vrst se zasipava izključno z materialom, izkopanim na območju lokacije stebrov. V primeru rekultivacije območja mora biti ves sadilni in sejalni material lokalnega izvora. Uporabljati se smejo le avtohtone vrste dreves, grmovja in semen za zeliščni sloj.

Preprečuje se širjenje tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst. Na trasi daljnovoda je treba redno izvajati monitoring invazivnih tujerodnih vrst v času vegetacijske sezone. Ob morebitnem pojavljanju se na širšem območju posega redno odstranjujejo do vzpostavitve naravne avtohtone vegetacije oziroma odstranitve tujerodnih vrst.

Na odseku daljnovoda med SM89 in SM104, ki poteka po sklenjeni gozdni površini, se vodniki označijo s primernimi markerji, s čimer se poveča njihova vidnost. Označevanje se določi v naslednjih fazah priprave projekta. V naslednjih fazah priprave projekta se upoštevajo izsledki iz razpoložljivih študij, kjer navajajo učinkovite ukrepe za zmanjšanje negativnih vplivov daljnovodov na gozdnega jereba in druge ptice.

V času obratovanja je treba košnjo in sekanje, potrebna za vzdrževanje odprtih površin vzdolž daljnovoda, izvajati med 1. avgustom in 1. marcem, to je izven gnezditvene sezone ptic. Potrebno sečnjo pod daljnovodom je treba izvajati selektivno tako, da se ohranjajo plodonosne rastlinske vrste in se pospešuje rast plodonosnih rastlinskih vrst, ki so pomembne za prehrano prostoživečih živali, vzdrževalna dela na trasi pa je treba opravljati izven vegetacijske sezone.

Pri vzdrževanju podrasti med obratovanjem daljnovoda je prepovedana uporaba kemičnih sredstev za rast ali zatiranje rastlin ter živali.

Investitor o začetku del najmanj sedem dni prej obvesti pristojno območno enoto Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave in ji omogoči spremljanje stanja med zemeljskimi in gradbenimi deli z vidika odkrivanja in varstva geoloških in podzemeljskih geomorfoloških naravnih vrednot. Če investitor oziroma izvajalec odkrije morebitno naravno vrednoto, minerale ali fosile oziroma se med gradnjo odpre vhod v kraško jamo ali brezno, je treba začasno ustaviti dela, najdbo zaščititi ter o njej nemudoma obvestiti pristojno območno enoto Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave in Inštitut za raziskovanje krasa Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU.

V fazi izdelave poročila o vplivih na okolje je treba preveriti pojavljanje vrst in primernost habitatov za škrlatnega kukuja in brazdarja ter zanju opredeliti morebitne podrobne usmeritve in omilitvene ukrepe.

Podatki o vseh območjih ohranjanja narave so razvidni iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta: Prikaz stanja prostora.