TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožba se zavrne.

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je pojasnjeno, da je tožnik leta 2010 in 2013 zaprosil za mednarodno zaščito v Avstriji ter leta 2013 v Franciji, Avstrijo je dvakrat tudi samovoljno zapustil, ob odhodu iz matične države je vse meje prehajal ilegalno in je julija 2013 ilegalno vstopil tudi v Republiko Slovenijo, zaradi česar tožena stranka zaključuje, da je tožnik z ilegalnim prehajanjem meje pokazal izrazito begosumnost. Torej je tožena stranka pojasnila, zakaj je prepričana, da se bo tožnik morebitni predaji eni izmed dveh držav izognil.

Ilegalno prehajanje mej predstavlja okoliščino, ki lahko kaže na možnost begosumnosti in lahko pri odločanju tožene stranke vzbuja bojazen, da bi tožnik lahko onemogočil morebitno njegovo predajo drugi državi, če bi se to izkazalo za potrebno.

Tožena stranka je izbrala milejšo obliko izvajanja ukrepa omejitve gibanja, saj je tožniku omejila gibanje zgolj na območje azilnega doma.