Podjetje mora pri merjenju poštene vrednosti ali ocenjevanju tržnih premij za tveganje upoštevati vse naslednje dejavnike:
(a)
če iz dokazil izhaja, da transakcija ni redna, mora podjetje to transakcijsko ceno obravnavati kot manj pomembno ali nepomembno (v primerjavi z drugimi pokazatelji poštene vrednosti);
(b)
če iz dokazil izhaja, da je transakcija redna, mora podjetje to transakcijsko ceno upoštevati; kako pomembna je transakcijska cena v primerjavi z drugimi pokazatelji poštene vrednosti, je odvisno od dejstev in okoliščin, kot so:
(i)
obseg transakcije;
(ii)
primerljivost transakcije s sredstvom ali obveznostjo, ki se meri;
(iii)
bližina transakcije datumu merjenja;
(c)
če podjetje nima dovolj informacij za ugotavljanje, ali je transakcija redna, mora upoštevati transakcijsko ceno. Vendar ta transakcijska cena ne sme predstavljati poštene vrednosti (tj. transakcijska cena ni nujno edina ali glavna podlaga za merjenje poštene vrednosti ali ocenjevanje tržnih premij za tveganje). Kadar podjetje nima dovolj informacij za ugotavljanje, ali so posamezne transakcije redne, mora te transakcije obravnavati kot manj pomembne v primerjavi z drugimi transakcijami, za katere je znano, da so redne.
Čeprav podjetju ni treba vložiti obsežnega napora, da bi ugotovilo, ali je transakcija redna, mora upoštevati informacije, ki so razumno na voljo. Če je podjetje stranka pri transakciji, se predpostavlja, da ima dovolj informacij za ugotavljanje, ali je transakcija redna.