Zakon o katastru nepremičnin (ZKN)

Kadar stranka v upravnem delu katastrskega postopka zatrjuje, da je pooblaščeni geodet ali geodet z geodetsko izkaznico pri izvajanju inženirskega dela katastrskega postopka izvedel dejanje, ki je v nasprotju s standardi in pravili geodetske stroke in bi to lahko vplivalo na odločitev o vpisu podatkov o nepremičninah v kataster nepremičnin (v nadaljnjem besedilu: strokovna napaka), mora v tem postopku predložiti drugo mnenje. Drugo mnenje mora predložiti najpozneje v 30 dneh po zatrjevanju strokovne napake.

Drugo mnenje je obrazloženo strokovno mnenje o tem, ali elaborat, vložen v informacijski sistem kataster, odraža pravilno in popolno dejansko stanje, ugotovljeno in prikazano v skladu s standardi in pravili geodetske stroke. Drugo mnenje izdela geodetsko podjetje, ki ni izdelalo elaborata, vloženega v informacijski sistem kataster, potrdi pa ga pooblaščeni geodet tega geodetskega podjetja.

Preden se odloči o strokovni napaki, se mora pooblaščenemu geodetu, ki je potrdil elaborat iz prejšnjega odstavka, dati možnost, da se izreče o drugem mnenju.

Kadar gre za zahtevnejše strokovno vprašanje in je za presojo, ali obstaja ali ne obstaja strokovna napaka, potrebno izvedensko mnenje, poda izvedensko mnenje Komisija za strokovno presojo v katastrskih postopkih (v nadaljnjem besedilu: Komisija).

Komisijo imenuje predstojnik geodetske uprave, sestavljajo pa jo trije predstavniki geodetske uprave ter po dva člana Inženirske zbornice Slovenije, Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo ter Društva sodnih izvedencev in cenilcev geodetske stroke.

Stroške izdelave izvedenskega mnenja Komisije krije geodetska uprava.

Če je drugo mnenje predloženo v postopku, izvedenem po uradni dolžnosti, je geodetska uprava pri presoji strokovne napake vezana na izvedensko mnenje Komisije.

Kadar je v upravnem delu katastrskega postopka zatrjevana strokovna napaka, je rok za izdajo odločbe o zahtevi z elaboratom, v kateri se odloči tudi o zatrjevani strokovni napaki, tri mesece od dneva vložitve zahteve z elaboratom oziroma od dneva, ko je bil začet katastrski postopek po uradni dolžnosti. V primeru iz četrtega odstavka tega člena je rok za izdajo odločbe o zahtevi z elaboratom šest mesecev od dneva vložitve zahteve z elaboratom oziroma od dneva, ko je bil začet katastrski postopek po uradni dolžnosti. Če je zoper odločbo o zahtevi z elaboratom vložena pritožba, v kateri se zatrjuje strokovna napaka, je v primeru iz četrtega odstavka tega člena rok za izdajo odločbe v pritožbenem postopku šest mesecev od dneva vložitve pritožbe zoper odločbo o zahtevi z elaboratom.

Če se ugotovi strokovna napaka, geodetska uprava pozove geodetsko podjetje, ki je izdelalo elaborat, da elaborat v določenem roku popravi tako, da bo odražal pravilno in popolno dejansko stanje, ugotovljeno in prikazano v skladu s standardi in pravili geodetske stroke, ter mu za popravo določi rok. V primeru iz sedmega odstavka tega člena geodetska uprava po uradni dolžnosti popravi elaborat v skladu z izvedenskim mnenjem Komisije.

Določbe tega člena se smiselno uporabljajo v primeru, kadar geodetska uprava sama dvomi o pravilnosti in strokovnosti izvedenega inženirskega dela katastrskega postopka in izdelanega elaborata.

Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi v primeru, kadar stranka v upravnem delu katastrskega postopka zatrjuje, da imetnik pooblastila za bonitiranje pri izdelavi elaborata spremembe bonitete zemljišč oziroma poročila o terenskem ogledu za namen bonitiranja zemljišč svojega dela ni opravil v skladu s standardi in pravili za bonitiranja zemljišč.

Podrobnejšo sestavo in način delovanja Komisije ter način pridobitve elaborata za izdelavo drugega mnenja predpiše minister.