Zakon o katastru nepremičnin (ZKN)

Lokacijska izboljšava je določitev podatkov o mejah parcel in tlorisov stavb, s katero se izboljša položajna točnost koordinat točk.

Meje parcel in tlorisi stavb se v postopku lokacijske izboljšave določijo, če so horizontalne koordinate točk vpisane s položajno točnostjo, nižjo od 1 m, ali če položajna točnost ni določena.

Če se v drugem katastrskem postopku spremenijo koordinate točk in ni mogoče izvesti koordinatnega vklopa spremenjenih podatkov, se v tem drugem katastrskem postopku izvede lokacijska izboljšava.

Podlaga za vpis lokacijsko izboljšanih podatkov iz drugega odstavka tega člena v kataster nepremičnin je elaborat, ki vsebuje prikaz obstoječih podatkov, predlog lokacijsko izboljšanih podatkov z določeno točnostjo in podatke o načinu izvedbe lokacijske izboljšave (v nadaljnjem besedilu: elaborat lokacijske izboljšave).

Lokacijsko izboljšavo izvaja geodetska uprava v skladu s programom dela državne geodetske službe.

Ne glede na prejšnji odstavek se lokacijska izboljšava lahko izvede na predlog. Predlog lahko poda vsakdo, ki ima pravni interes, da se izboljša položajna točnost podatkov o nepremičninah. Šteje se, da je pravni interes izkazan, če predlagatelj predlaga izvedbo lokacijske izboljšave, ki lahko neposredno učinkuje na njegove pravice ali pravne interese. V predlogu se navedejo parcele, za katere se predlaga lokacijska izboljšava njihovih mej, oziroma parcele, na katerih so tlorisi stavb, za katere se predlaga njihova lokacijska izboljšava. Predlog predlagatelja se skupaj z elaboratom lokacijske izboljšave vloži v informacijski sistem kataster.

V primeru iz prejšnjega odstavka se lokacijska izboljšava izvede tako, da poleg parcel iz prejšnjega odstavka vključuje tudi meje parcel, ki so v celoti v pasu 100 m od meje parcel, za katere se predlaga lokacijska izboljšava. Za parcele, ki niso v celoti v pasu iz prejšnjega stavka, se lokacijska izboljšava izvede tako, da vključuje lokacijsko izboljšanje vsaj 100 m njihovih mej.

Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko v primeru, ko se izvaja lokacijska izboljšava v drugem katastrskem postopku in površina območja lokacijske izboljšave iz prejšnjega odstavka zaradi oblike ali velikosti parcele presega 10 ha, geodetsko podjetje izvede lokacijsko izboljšavo v manjšem obsegu, če lahko v okviru tega obsega zagotovi ustrezen koordinatni vklop.

Če se v postopku za izdelavo elaborata v drugem katastrskem postopku ugotovi, da se tudi z izvedbo lokacijske izboljšave ne more zagotoviti koordinatnega vklopa, lahko geodetsko podjetje, ki izvaja ta katastrski postopek, geodetski upravi predlaga, da izvede lokacijsko izboljšavo na širšem območju izvedbe katastrskega postopka. V predlogu mora geodetsko podjetje navesti parcele, za katere predlaga lokacijsko izboljšavo njihovih mej, predlogu pa mora priložiti podatke o izvedenih meritvah za potrebe katastrskega postopka z lokacijsko izboljšavo, preračunane podatke arhivskih postopkov najmanj na območju začetega katastrskega postopka z lokacijsko izboljšavo in strokovno poročilo, ki vsebuje analizo podatkov in pojasnilo razlogov, zakaj ni mogoče zagotoviti koordinatnega vklopa. Postopek za izdelavo elaborata v drugem katastrskem postopku se izvede po vpisu lokacijsko izboljšanih podatkov na širšem območju izvedbe katastrskega postopka v kataster nepremičnin.

Geodetska uprava na podlagi elaborata lokacijske izboljšave v kataster nepremičnin vpiše koordinate točk.

Geodetska uprava o vpisu lokacijsko izboljšanih podatkov obvesti predlagatelja.

Vsebino, obseg in obliko podatkov predloga za izvedbo lokacijske izboljšave na širšem območju izvedbe katastrskega postopka iz devetega odstavka tega člena predpiše minister.