43. člen
(tehnične in funkcionalne zahteve)
(1)
Tehnične in funkcionalne zahteve, ki izhajajo iz študije o upravičenosti podelitve koncesije, opredeljujejo zahtevane značilnosti predmeta koncesije. Opisane so v koncesijski dokumentaciji. Te značilnosti se lahko nanašajo tudi na nek postopek proizvodnje ali zagotavljanja javnih dobrin in storitev, ki so predmet izvajanja koncesije, če so povezane s predmetom koncesije ter sorazmerne z njeno vrednostjo in cilji. Med temi značilnostmi so lahko na primer raven kakovosti, okoljske in podnebne učinkovitosti, zahteve za oblikovanje, prilagojenost vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za invalidne osebe) in ocenjevanje skladnosti, zahteve v zvezi z delovanjem, varnostjo ali dimenzijami, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, označevanjem ter uporabo nalepk ali navodil za uporabnike.
(2)
Če tega ne upravičuje predmet koncesije, v tehničnih in funkcionalnih zahtevah ne sme biti navedena določena izdelava, izvor, določen postopek, značilen za proizvode ali storitve nekega gospodarskega subjekta, niti znamke, patenti, tipi ali določeno poreklo ali proizvodnja, ki daje prednost nekaterim podjetjem ali proizvodom ali jih izloča. Take navedbe so izjemoma dovoljene, če brez njih ni mogoče dovolj natančno in razumljivo opisati predmeta koncesije. Te navedbe morajo vsebovati tudi besedi »ali enakovredni«.
(3)
Koncedent ne more zavrniti ponudbe z obrazložitvijo, da ponujeni proizvodi in storitve, ki so predmet koncesije, niso skladni s tehničnimi in funkcionalnimi zahtevami, ki jih je navedel, če ponudnik v svoji ponudbi kakor koli ustrezno dokaže, da predlagane rešitve enako izpolnjujejo tehnične in funkcionalne zahteve.