Uredba o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v tem pristanišču

Koncesionar plačuje koncesijsko dajatev v letnem znesku najmanj v višini 3,5 odstotkov od poslovnih prihodkov koncesionarja, zmanjšanih za pobrane pristojbine. Višina koncesijske dajatve in metodologija za ugotavljanje osnove za odmero dajatve ter način opravljanja nadzora se določijo v koncesijski pogodbi.

Znesek koncesijske dajatve v višini vodnih povračil, plačil za vodne pravice, vodnih taks ter drugih dajatev, povezanih z uporabo morskega javnega dobra, plačuje koncesionar upravljavcu pristanišča. Preostalo višino koncesijske dajatve iz prejšnjega odstavka pa koncesionar plačuje v razmerju 50% : 50% upravljavcu pristanišča in občini ali občinam, na območju katerih je kopenski del pristanišča iz 2. člena te uredbe.

Delež koncesijske dajatve, ki se plačuje občinam v skladu s prejšnjim odstavkom, se razdeli med občine, če je teh več, na podlagi naslednjih meril:

Podatki iz prejšnjega odstavka se upoštevajo na dan 31. 12. preteklega leta za odmero tekočega leta. Za podatke iz prve alineje prejšnjega odstavka se upoštevajo podatki iz Priloge 1 te uredbe, za podatke iz druge in tretje alineje prejšnjega odstavka pa se upoštevajo podatki Statističnega urada Republike Slovenije.

Koncesijska dajatev, ki se plačuje občinam v skladu s to uredbo, je prihodek proračuna občine, ki ga občina nameni za financiranje javne občinske infrastrukture in občinskih javnih služb, zato da izboljša kakovost življenja prebivalcev občine, ki je upravičena do koncesijske dajatve, zaradi vplivov pristanišča. Poraba sredstev, pridobljenih na podlagi plačila koncesijske dajatve, mora biti prikazana v načrtu razvojnih programov proračuna občine.

S plačilom koncesijske dajatve koncesionar plača tudi najemnino za nepremične in premične stvari, ki jih v skladu s to pogodbo ali posebno pogodbo pridobi koncesionar v uporabo za opravljanje dejavnosti iz 10. člena te uredbe, ter plačilo za stavbno pravico, služnost ali drugo stvarno pravico na tuji stvari, ki jo pridobi na nepremičninah na pristaniškem območju.