30. člen
(relief in varstvo tal)
(1)
Posegi v tla in odstranjevanje krovnih plasti se izvedejo tako, da se prizadene čim manjša površina tal ter ohranita rodovitnost in količina prsti. Na območju kmetijskih zemljišč se zemeljska dela izvajajo pod naravovarstvenim nadzorom ustrezno strokovno usposobljene osebe (strokovnjak s področja pedologije), pri delih se uporabljajo gradbeni stroji z manjšim pritiskom na površino (goseničarji) ter izvajajo drugi ukrepi za preprečevanje zbitosti in slabšanja precejne sposobnosti tal.
Dela se ne izvajajo na razmočenem terenu. Na območju začasnih skladišč plinovodnih cevi se tla zavarujejo z lesenimi podstavki (tramiči).
(2)
Pri izkopu je treba ločiti zgornji rodovitni (humusni) sloj prsti od spodnjih slojev in ob zasutju vračati plasti tal v obratnem vrstnem redu, kot so bila odkopana. Nasipi so lahko visoki do vključno 1,5 m. Odgrnjene zemlje ni dovoljeno stiskati. Na neobdelovalnih površinah se rodovitni sloj prsti odstrani ločeno najmanj v širini jarka in še dodatno 0,15 m na vsako stran. Na obdelovalnih površinah se rodovitni sloj prsti odstrani tudi na voznih površinah (transportnih poteh) delovnega pasu in na površinah, na katere se odlaga material od izkopa.
(3)
Po končani gradnji se tla na celotnem območju gradbišč sanirajo oziroma vrnejo v prvotno stanje. Zasipni material v jarku se utrdi do naravne zbitosti tako, da ne prihaja do posedanja površine nad jarkom. Pri tem se uporabi izkopana zemljina s posamezne lokacije in po potrebi zemljina z drugih lokacij na trasi, ki je neonesnažen, glede sestavin tlom in podtalju enak ali podoben mineralni ali mineralno organski material, ki v svojih značilnostih ustreza naravnim tlom ali podtalju na lokaciji ter lahko prevzema vse pomembne naloge tal ali podtalja.
(4)
Po končani gradnji se z gradbišč odstrani ves odvečni material, vse poškodovane travniške površine in opuščene površine se zasejejo z avtohtonimi rastlinami (seneni drobi), obdelovalne kmetijske površine se razrahljajo.