2. člen Uredba o dokumentih razvojnega načrtovanja in...

2. člen

(pomen izrazov)

Posamezni izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:

»razvojno načrtovanje« je proces priprave, spremljanja in vrednotenja strateških dokumentov;

»dokumenti razvojnega načrtovanja« so krovni usmerjevalni dokumenti države;

»Strategija razvoja Slovenije« je krovni dolgoročni strateški dokument razvojnega načrtovanja;

»Program državnih razvojnih prioritet in investicij« predstavlja srednjeročno izvedbeno operacionalizacijo Strategije razvoja Slovenije in vključuje tudi Nacionalni reformni program;

»Nacionalni reformni program« je na vladi sprejet program izvedbe strukturnih in institucionalnih prilagoditev, ki sledijo usmeritvam Evropske unije (npr. Evropa 2020, Pakt stabilnosti in rasti …);

»prednostna usmeritev« je razvojna prioriteta, ki jo določajo dokumenti razvojnega načrtovanja države;

»programska klasifikacija« izdatkov proračuna je razvrstitev proračunskih izdatkov po politikah, programih in podprogramih;

»politika« je zaokrožena celota programov, ki imajo skupen splošni cilj. Če je večina ukrepov ali/in projektov v posamezni politiki usmerjena razvojno in izpolnjuje cilje Strategije razvoja Slovenije, je politika razvojna politika;

»drugi dokumenti razvojnega načrtovanja« so resolucije, sektorske strategije, programski dokumenti in drugi usmerjevalni dokumenti, ki jih pripravljajo ministrstva in vladne službe;

»program« je zaokrožena celota podprogramov, ki sledijo skupnemu specifičnemu cilju;

»podprogram« je povezana celota vsebinsko komplementarnih dejavnosti oziroma projektov ali/in ukrepov z ovrednotenimi finančnimi sredstvi za doseganje skupnih pričakovanih rezultatov, ki prispevajo k skupnim specifičnim in splošnim ciljem;

12.

»matrika logičnega okvirja« je strukturiran prikaz ciljev in dejanj za dosego le-teh. Predstavlja orodje za načrtovanje dejavnosti ločeno na letni in dvoletni ravni, rezultatov ter določanje specifičnih ciljev in splošnega cilja na podprograma za štiriletno obdobje. Rezultati, specifični cilji, določeni za štiri leta, morajo zagotoviti doseganje splošnega cilja, ki je postavljen v strateških dokumentih;

13.

»dejavnost« je skup ključnih dejanj, ki jih je potrebno izpeljati za dosego postavljenih ciljev oziroma pričakovanih rezultatov. Posamezno dejavnost se izvaja skozi projekt, veliki projekt, skupino projektov ali ukrep oziroma kombinacije navedenih kategorij; vse pa se lahko financira preko različnih proračunskih postavk;

»projekt« je ekonomsko nedeljiva celota dejavnosti, ki izpolnjujejo natančno določeno (tehnično-tehnološko) funkcijo in imajo jasno opredeljene cilje, na podlagi katerih je mogoče presojati, ali projekt izpolnjuje vnaprej določena merila. Projekt ima vnaprej določeno trajanje, ki je omejeno z datumom začetka in konca. Projekt je sklop dejavnosti z določenim namenom, v okviru katerega se porabljajo različna sredstva (finančni, materialni, človeški, časovni in drugi viri) za dosego določenih ciljev ali koristi;

10.

»skupina projektov« je sestavljena iz več istovrstnih projektov, v katerih so cilji opredeljeni v okviru skupnega namena (politike) in se izvajajo v določenem časovnem obdobju;

11.

»velik projekt« je projekt, ki ga sestavlja več del ali storitev, katerih namen je samostojno izvajanje nedeljive naloge natančno določene gospodarske ali tehnične narave, ki ima jasno opredeljene cilje in katerega ocenjena vrednost presega 25 milijonov eurov;

11.

»ukrep« je več različnih, vendar medsebojno usklajenih dejanj, pri katerih so cilji opredeljeni v okviru skupnega namena (politike), ki ga je mogoče ovrednotiti, časovno razmejiti in povezati s ciljno skupino. Dejanja, zajeta v ukrepu, tvorijo določeno programsko zaključeno celoto, kot so priprava sistemske zakonodaje, izvedbenih predpisov in podobno, priprava in izvedba projektov, izvajanje (zagotavljanje izvajanja) zakonskih nalog ali redno delovanje organov in s tem povezani stroški;

12.

»kazalniki« so merila, na podlagi katerih merimo uspešnost in učinkovitost politik;

»kazalniki vhodov (input)« so fizične in finančne vrednosti vložkov za izvedbo določenega ukrepa/projekta;

»posledice (consequence)« so izidi uporabljenih fizičnih in finančnih vložkov in z njimi povezane ugotovitve dejanj. Merimo jih na različnih ravneh (kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne) in področjih (gospodarstvo, sociala, finance, okolje, administracija), in sicer:

»neposredni učinek (output)« je takojšnja (kratkoročna) posledica ukrepa/projekta države. Izražen je v fizičnih ali denarnih enotah, potrebnih za izpeljavo posameznega ukrepa/projekta in se povezuje z merjenjem dejavnosti;

»rezultat (result)« je neposreden in je takojšnja posledica generacije neposrednih učinkov, ki vodijo k uresničitvi določenega cilja (srednjeročna posledica državnih ukrepov/projektov). Rezultat je lahko izražen v fizičnih ali denarnih enotah;

»učinek (outcome)« je dolgoročna posledica konkretnih državnih ukrepov/projektov, izraženih kot širše socialno-ekonomske posledice na ravni programa ali politike. Na dosežene učinke lahko vplivajo tudi drugi dejavniki in ne le dejanski program, učinki pa se povezujejo s specifičnim ali splošnim ciljem;

»vpliv (impact)« je dolgoročna posledica na ravni celotne politike, trga ali družbe in se povezuje s splošnimi cilji;

13.

»scenarij« je ocena učinkov, ki temelji na določenih predpostavkah in vhodnih spremenljivkah (npr. inflacija, obrestne mere) ter kvantitativno in kvalitativno opredeljuje in pojasnjuje mogoča prihodnja stanja, spremembe in njihove posledice.

20.

»fiskalno pravilo« določa zgornjo mejo javnofinančnih odhodkov in se določi s formulo: G(t+1) = G(t) × (1 + g*).

Nominalna rast javnofinančnih odhodkov (g*) se določi na način:

g* = g(na trend) - u×(b(t) - b*) - v×(f(t) - f*),

pri čemer je:

G(t+1)         javnofinančni odhodki za naslednje leto (v
               EUR),
G(t)           ocena javnofinančnih odhodkov za tekoče leto
               (v EUR),
g(na trend)    aritmetično povprečje preteklih treh let,
               tekočega leta in napovedi za naslednja tri
               leta nominalne stopnje rasti potencialnega
               bruto domačega proizvoda (%),
b(t)           ocena konsolidiranega bruto dolga širše
               države za tekoče leto (delež BDP),
b*             ciljna višina konsolidiranega bruto dolga
               širše države (delež BDP),
f(t)           ocena primarnega javnofinančnega salda za
               tekoče leto (delež BDP),
f*             ciljna višina primarnega javnofinančnega
               salda (delež BDP),
u              hitrost doseganja ciljne višine
               konsolidiranega bruto dolga države in ima
               vrednost med 0 in 1,
v              hitrost doseganja ciljne višine primarnega
               javnofinančnega salda in ima vrednost med 0
               in 1.

Potencialni bruto domači proizvod se oceni po metodi produkcijske funkcije, ki je hkrati uradna metoda EU komisije, za izračun potencialnega bruto domačega proizvoda.

Parametri b(na *), f(na *), u in v so določeni v proračunskem memorandumu za obdobje dveh let.

(2)

Drugi izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo enak pomen, kot ga določa 3. člen Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 - ZJU, 110/02 - ZDT-B, 127/06 - ZJZP, 14/07 - ZSPDPO, 109/08, 49/09 in 38/10 -ZUKN; v nadaljnjem besedilu: ZJF):

»predlog proračuna« je predlog državnega proračuna, ki sledi letu zadnjega sprejetega proračuna;

»predlog sprememb proračuna« je predlog sprememb in dopolnitev sprejetega državnega proračuna za leto, ki sledi letu izvrševanja proračuna;

»predlog rebalansa proračuna« je predlog sprememb in dopolnitev državnega proračuna med proračunskim letom;

»dopolnjen predlog proračuna« je akt, ki ga vlada pripravi skladno s poslovnikom državnega zbora med postopkom obravnave in sprejemanja proračuna v državnem zboru;

»institucionalna klasifikacija« izdatkov proračuna je razvrstitev proračunskih izdatkov po neposrednih uporabnikih proračuna in je določena s sprejetim proračunom;

»ekonomska klasifikacija« javno finančnih prejemkov in izdatkov je določena s predpisanim kontnim načrtom;

»predlagatelji finančnih načrtov« so neposredni uporabniki proračuna, določeni v drugem odstavku 19. člena ZJF, in drugi neposredni uporabniki, ki nimajo svojega predlagatelja finančnega načrta.

Uredba o dokumentih razvojnega načrtovanja in postopkih za pripravo predloga državnega proračuna