18. člen
(način plačila koncedentu)
(1)
Koncesionar plačuje nadomestilo za uporabo premoženja v lasti koncedenta, ki je predmet koncesije.
(2)
Nadomestilo za uporabo objektov, naprav in sredstev se določi za vsako koledarsko leto v višini, ki je najmanj enaka vrednosti amortizacije in razumnega dobička glede na tržno vrednost te infrastrukture. Višina se določi v koncesijski pogodbi.
(3)
Nadomestilo za uporabo zemljišč, ki niso stavbna ali funkcionalna zemljišča objektov iz prejšnjega odstavka, se določi glede na tržno vrednost teh zemljišč v višini, ki je najmanj enaka donosnosti dolgoročnih vrednostnih papirjev, ki jih izdaja Republika Slovenija. Pri tem se upoštevajo le tista zemljišča, ki niso večinsko del funkcionalnih zemljišč in merijo najmanj 50 m2.
(4)
Nadomestilo iz drugega in tretjega odstavka tega člena se plačuje v deležu iz prihodkov od prodanih storitev služb iz drugega odstavka 2. člena te uredbe, ki so predmet koncesije, in prihodkov od storitev zemeljske oskrbe, ki jih izvaja koncesionar. Delež ne more biti manjši od 5 % in ne večji od 25% skupnih prihodkov od storitev, od katerih se plačuje. Delež se določi v koncesijski pogodbi za vsako leto posebej. Pri tem se upošteva splošni poslovni rezultat koncesionarja v zadnjih treh poslovnih letih, za katera so bila sprejeta veljavna letna poročila, in njegovo ustvarjanje razumnega dobička.
(5)
Če delež od prilivov iz prejšnjega odstavka ne zadošča za pokritje obveznosti koncesionarja, se ta razlika obravnava kot državna pomoč v skladu s Smernicami Skupnosti o financiranju letališč in zagonski državni pomoči letalskim družbam z odhodi z regionalnih letališč (UL C št. 312 z dne 9. 12. 2005, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Smernice) in predpisi o nadzoru državnih pomoči.
(6)
Če se ugotovi, da koncesionar ni poravnal nadomestila iz tega člena iz razlogov, ki so na njegovi strani, in če pristojni organ ugotovi, da gre za nezakonito državno pomoč, mora koncesionar to razliko povrniti iz lastnih sredstev.