Ta vsebina je neaktualna
Delovni čas delavcev v temeljni organizaciji ne sme biti daljši od 42 ur na teden.
V določenih dejavnostih in v določenih primerih se sme pod pogoji, določenimi z zakonom, vpeljati delovni čas, ki je krajši od 42 ur na teden, vendar ne krajši od 36 ur na teden.
Delovni čas delavcev v temeljni organizaciji, ki delajo pri izjemno težkih delih ali pri delih, ki se opravljajo v neugodnih razmerah, oziroma ki delajo v treh ali štirih izmenah, traja v skladu za zakonom najmanj 36 ur na teden.
Delavci določijo delovni čas s samoupravnim splošnim aktom v skladu z zakonom (poln delovni čas).
Če to terja narava del oziroma delovnih nalog ali organizacija dela, se lahko delovni čas razporedi tako, da znaša v določenem obdobju med letom več kot sedem ur na dan, v ostalem obdobju leta pa manj kot sedem ur na dan; pri tem skupen delovni čas ne sme biti v povprečju daljši kot 42 ur na teden.
Izjemoma sme trajati v določenih dejavnostih in v določenih primerih, ki jih predpisuje zakon, delovni čas delavcev za omejeno dobo več kot 42 ur na teden, pogoje določa samoupravni splošni akt.
Če zakon določa, da je tedenski delovni čas delavcev krajši od 42 ur, je tako določeni delovni čas izenačen s polnim delovnim časom.
Delovni teden traja najmanj pet delovnih dni, razen kadar se delovni čas prerazporedi (peti odstavek), kadar se delo organizira v več izmenah in kadar je s sklepom pristojnega organa upravljanja v skladu s samoupravnim splošnim aktom določena drugačna razporeditev delovnega časa v okviru tedna, meseca ali kakšnega drugega obdobja oziroma v okviru celotnega letnega sklada delovnega časa.
Delavci določijo delovni čas in njegovo razporeditev v temeljni organizaciji tako, da zagotovijo čim popolnejšo in smotrnejša izkoriščenost delovnih sredstev ter čim učinkovitejšo in produktivnejšo izkoriščenost svojega dela, kakor tudi usklajenost skupnega dela v temeljni organizaciji in skupnega dela z delavci v drugih temeljnih organizacijah, s katerimi so povezani pri uresničevanju skupnih interesov.
Ko določajo in razporejajo delovni čas, zagotovijo delavci tudi čas za dnevni odmor. Dnevni odmor mora biti organiziran tako, da se delo ne prekine v času, ki je določen za delo s strankami.
Delavci lahko sklenejo delovno razmerje s krajšim delovnim časom od predpisanega polnega delovnega časa pod pogoji in na način, ki jih določa zakon.
Delavec, ki je sklenil delovno razmerje za dela oziroma delovne naloge, za katere je predviden delovni čas najmanj s polovico polnega delovnega časa, ima pravice in obveznosti delavca, ki dela s polnim delovnim časom, in jih uresničuje v obsegu, ki je odvisen od dolžine delovnega časa, prispevka pri delu in rezultatov dela, v skladu z osnovami in merili, določenimi s samoupravnim splošnim aktom.