Po tem zakonu se šteje, da so v organizaciji združenega dela nastale motnje v samoupravnih odnosih:
1)
če se ne uresničujejo pravice delavcev, da v temeljni organizaciji odločajo o ugotavljanju in razporejanju čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo delavcev, ali če se odstopa od osnov in meril za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo delavcev, ki jih določata samoupravni sporazum in drug samoupravni splošni akt;
2)
če ni poskrbljeno za delavčevo pravico, da odloča o delu in poslovanju organizacije združenega dela, in za pravico, da odloča o družbenih sredstvih v temeljni organizaciji;
3)
če ni poskrbljeno za pravico delavcev, da v temeljni organizaciji neposredno in enakopravno urejajo in uresničujejo pravice in obveznosti iz medsebojnih razmerij v združenem delu, ter da odločajo o vprašanjih, za katera je določeno, da se o njih odloča z osebnim izjavljanjem;
4)
če se onemogoča delavcem v delu organizacije združenega dela, da bi se organizirali kot temeljna organizacija, če so izpolnjeni pogoji za to, ali da bi odločali o drugih spremembah v organizaciji;
5)
če v organizaciji združenega dela ni v zakonskem roku sprejet samoupravni splošni akt, ki bi po zakonu moral biti sprejet;
6)
če ni zagotovljeno redno, pravočasno, resnično in popolno obveščanje delavcev o vprašanjih in odnosih, ki so pomembni za uresničevanje njihovih samoupravnih pravic;
7)
če ni zagotovljena samoupravna delavska kontrola;
8)
če v delavskem svetu delovne organizacije ni zastopana vsaka temeljne organizacija v njeni sestavi;
9)
če organ v organizaciji združenega dela ne opravlja zadev iz svojega delovnega področja ali prekorači svoja pooblastila in se s tem bistveno kršijo samoupravne pravice ali je prizadeta družbena lastnina;
10)
v drugih primerih, ki jih določa zakon.
Skupščina družbenopolitične skupnosti ugotovi, ali so v primerih iz prvega odstavka tega člena nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih v organizaciji združenega dela.