»40.a člen
(kurjenje v gozdu)
(1)
Kurjenje je v gozdu dovoljeno na urejenih kuriščih, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
-
kurišče je obdano z negorljivim materialom;
-
območje od zunanjega roba kurišča v razdalji vsaj en meter je očiščeno vseh gorljivih snovi;
-
najbližji zunanji rob krošenj okoliških dreves je oddaljen od zunanjega roba kurišča vsaj 20 m;
-
naklon terena, na katerem je urejeno kurišče, ne presega deset odstotkov;
-
premer kurišča po najdaljši povezovalni črti nasprotnih robov kurišča ni večji od dveh metrov;
-
ne glede na določilo prejšnje alineje, je premer kurišča po najdaljši povezovalni črti nasprotnih robov kurišča lahko večji od dveh metrov, a ne več kot pet metrov, če je zadnji zunanji rob krošenj okoliških dreves oddaljen od zunanjega roba kurišča vsaj 50 metrov;
-
kuri se lahko le posušen les, oglje in podobna kuriva.
(2)
V času kurjenja na urejenem kurišču mora izvajalec kurjenja zagotoviti:
-
da je kurišče ves čas kurjenja nadzorovano s strani polnoletne osebe;
-
da se po končanem kurjenju ogenj in ostanki kurjenja popolnoma pogasijo.
(3)
Postavljanje urejenih kurišč ni dovoljeno v območjih gozdnih rezervatov, v varovalnih gozdovih ter v gozdovih s prvo stopnjo podarjenosti funkcij: varovanja gozdnih zemljišč, funkcije ohranjanja biotske raznovrstnosti, zaščitne funkcije, poučne funkcije, raziskovalne funkcije, funkcije varovanja naravnih vrednot in funkcije varovanja kulturne dediščine.
(4)
Kurjenje je v gozdu zaradi zatiranja prenamnoženih škodljivih organizmov, ki ogrožajo gozdove, dovoljeno, se ne šteje za kurjenje na urejenem kurišču in je dovoljeno, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
-
območje kurjenja je območje na katerem se odvija gorenje naravnih materialov, ki jih kurimo z namenom zatiranja prenamnoženih populacij insektov in bolezni gozdnega drevja, ki ogrožajo gozdove;
-
območje kurjenja mora biti v razdalji vsaj 1 m od zunanjega roba očiščeno vseh gorljivih snovi;
-
najbližji zunanji rob krošenj okoliških dreves je oddaljen od zunanjega roba območja, na katerem se kuri, vsaj 10 m;
-
naklon terena območja, na katerem se kuri, ne presega 10 odstotkov;
-
premer območja, na katerem se kuri, ne sme biti po najdaljši povezovalni črti nasprotnih robov kurišča večji od 5 m;
-
ne glede na določilo prejšnje alineje je premer območja lahko večji, a ne več kot 10 m, če je najbližji zunanji rob krošenj okoliških dreves oddaljen od zunanjega roba območja, na katerem se kuri, več kot 50 m.
(5)
V času kurjenja zaradi zatiranja prenamnoženih škodljivih organizmov, ki ogrožajo gozdove, mora izvajalec kurjenja zagotoviti:
-
da je kurjenje ves čas nadzorovano s strani polnoletne osebe;
-
da se po končanem kurjenju ogenj in ostanki kurjenja popolnoma pogasijo.«.
(6)
Pri kurjenju v gozdu se upošteva vsa dodatna določila, ki jih določajo predpisi, ki se nanašajo na varstvo pred požarom v naravnem okolju.
(7)
Za potrebe tega pravilnika se šteje, da je skupina gozdnega drevja izven gozda in drugih gozdnih zemljišč ter izven naselij, ko je površina najmanj 0,10 hektarja porasla z gozdnimi drevesi, višjimi od pet metrov ter pokrovnostjo gozdnega drevja več kot 75 %.