Za 28. členom se doda novo III.a poglavje z naslovom »III.a HRAMBA PREDMETOV PRI ZUNANJIH IZVAJALCIH« in 28.a do 28.f členi, ki se glasijo:
Sodišče odredi hrambo in upravljanje predmetov tistemu zunanjemu izvajalcu, ki je bil ob izpolnjevanju zahtevanih pogojev iz te uredbe in na podlagi merila najnižje cene ponujenih storitev izbran po postopku, izvedenem po pravilih zakona, ki ureja postopek javnega naročanja. Cena ponujenih storitev ne sme presegati tarife iz drugega odstavka 4. člena te uredbe.
Postopek iz prejšnjega odstavka kot naročnik izvede eno ali več okrožnih sodišč skupaj z državnim tožilstvom in policijo za območje v njihovi pristojnosti.
Naročnik z izbranim zunanjim izvajalcem sklene pogodbo, v kateri so podrobneje urejene medsebojne pravice in obveznosti glede hrambe predmetov.
Postopek iz prvega odstavka tega člena se lahko omeji na hrambo in upravljanje posameznih vrst ali naravo predmetov. V takem primeru sme naročnik določiti drugačne pogoje za udeležbo pri oddaji javnega naročila od tistih, ki so za prostor predpisani v peti in šesti alineji prvega odstavka 28.b člena ter za hrambo in varovanje v drugi alineji drugega odstavka 28.c člena te uredbe.
Če vrsta ali narava predmetov zahteva poseben način ali tehnologijo hrambe, sme naročnik v postopku iz prvega odstavka tega člena določiti dodatne pogoje za udeležbo pri oddaji javnega naročila, potrebne za zagotovitev ustreznih prostorov za hrambo takšnih predmetov.
Zunanji izvajalec mora zagotoviti hrambo predmetov v prostoru, ki izpolnjuje naslednje minimalne tehnične in druge pogoje:
-
biti mora fizično ločen od drugih prostorov;
-
opremljen mora biti tako, da zagotavlja varno in smotrno hrambo predmetov;
-
nepoklicanim osebam mora biti vstop vanj onemogočen;
-
imeti mora vidno označbo, da je namenjen hrambi zaseženih predmetov;
-
njegova površina mora biti najmanj 100 m2;
-
biti mora primerno osvetljen in imeti možnost prezračevanja, ogrevanja ali hlajenja.
Pravica uporabe in ustreznost prostora iz prejšnjega odstavka se v postopku izbire najugodnejše ponudbe dokazujeta z listinami o pravici do uporabe ter ustreznosti prostora in opreme (npr. izpisek iz zemljiške knjige oziroma vpogled naročnika v zemljiško knjigo, za vpis v zemljiško knjigo primerne prodajne, najemne oziroma zakupne pogodbe, fakture, listine proizvajalca oziroma dobavitelja o lastnostih opreme, uporabna in druga predpisana upravna dovoljenja).
Zunanji izvajalec mora izpolniti pogoje za hrambo in upravljanje zaseženih predmetov tako, da je ves čas hrambe mogoče opraviti vsa dejanja, določena z odredbo sodišča, v skladu s to uredbo in drugimi predpisi, ki urejajo zaseg predmetov.
V ta namen mora zunanji izvajalec zagotoviti:
-
fizično in tehnično varovanje prostora, v katerem se hranijo zaseženi predmeti, v skladu z zakonom, ki ureja zasebno varovanje, vključno z videonadzorom in prenosom alarmnega signala;
-
sef, ki se zaklepa z dvobradnim ključem, kombinacijsko ključavnico ali elektronsko ključavnico in ki je lahko protivlomna varnostna prostostoječa ali vgradna, eno- ali dvovratna kovinska omara, izdelana iz najmanj 3 mm debele jeklene pločevine, z varnostnim previsom vrat na tečajni strani in trismernim zapahnim mehanizmom ali protivlomna blagajna varnostne stopnje I ali več v skladu s slovenskim standardom SIST EN 1143-1 oziroma bančni sef s prostornino najmanj 0,5 m3.
Zunanji izvajalec mora izpolniti pogoje za hrambo in upravljanje zaseženih predmetov tako, da je zaradi opravljanja procesnega ali drugega uradnega dejanja pooblaščenim delavcem policije, državnega tožilstva, sodišča in pooblaščenemu izvršitelju omogočen 24-urni dostop do predmetov vse dni v letu.
Pravica uporabe in ustreznost prostorov iz drugega odstavka tega člena se v postopku izbire najugodnejše ponudbe dokazujeta:
-
s predpogodbo oziroma pogodbo o zasebnem varovanju, sklenjeno s pooblaščenim subjektom;
-
z dokazilom o pravici do uporabe (najemna pogodba) oziroma lastništvu sefa in listino proizvajalca oziroma dobavitelja o lastnostih sefa.
Zunanji izvajalec mora imeti najmanj tri leta praktičnih izkušenj na področju dejavnosti hrambe ali skladiščenja predmetov.
Zunanji izvajalec mora razpolagati z ustreznimi tehničnimi in kadrovskimi zmogljivostmi za izvedbo javnega naročila, ki jih določi naročnik v pogojih za udeležbo pri oddaji javnega naročila.
O izpolnjevanju pogojev iz prejšnjih odstavkov zunanji izvajalec v izbirnem postopku priloži izjavo o preteklih delovnih izkušnjah ali strokovna priporočila ter izjavo o številu sodelavcev in tehničnih sredstev, s katerimi bo izvedel javno naročilo.
Zunanji izvajalec mora imeti sklenjeno zavarovanje, ki krije njegovo odgovornost za škodo, ki nastane s kršitvijo njegovih obveznosti po tej uredbi, za najnižjo zavarovalno vsoto 300.000 eurov za obdobje izvedbe javnega naročila.
Sklenitev zavarovanja iz prejšnjega odstavka se dokazuje z zavarovalno polico, ki jo mora zunanji izvajalec predložiti naročniku pred sklenitvijo pogodbe o hrambi predmetov.
Zunanji izvajalec mora za posamezno sodišče, ki je izdalo odredbo in izročilo predmete v hrambo, voditi evidenco prevzemnih zapisnikov tako, da so iz nje razvidni podatki:
-
številka prevzemnega zapisnika,
-
opravilna številka in datum odredbe,
-
lastnik predmeta,
-
vrsta in opis predmeta,
-
čas hrambe in prodaje, višina prejete kupnine in podaritve v javno korist oziroma uničenja predmeta ter ocenjena vrednost predmeta v posamezni fazi,
-
kraj hrambe predmeta ali kupnine, pridobljene s prodajo, in
-
drugi potrebni podatki, ki jih določi sodišče v natečajni dokumentaciji.
Zunanji izvajalec mora do 1. februarja za preteklo koledarsko leto ali ob zaključku izvedbe javnega naročila, če je to oddano za krajše obdobje, poročati naročniku o skupnem stanju zadev hrambe, in sicer o:
-
številu prejetih zadev po posameznem organu, ki je izdal odredbo, in ocenjeni vrednosti predmeta,
-
skupnem številu zadev in ocenjeni vrednosti,
-
številu zaključenih zadev hrambe,
-
številu zadev, pri katerih je bila opravljena prodaja, in skupnem znesku, pridobljenem s prodajo,
-
številu zadev, pri katerih je bilo opravljeno uničenje,
-
številu zadev, pri katerih je bila opravljena podaritev v javno korist, in ocenjeni vrednosti podarjenega,
-
številu zadev, pri katerih je bila opravljena vrnitev lastniku, in
-
drugih potrebnih podatkih, ki jih kot pogoj za oddajo javnega naročila določi in objavi sodišče.
Ob koncu izvedbe javnega naročila ali v drugih primerih, ko preneha pravna podlaga za izvajanje hrambe, mora zunanji izvajalec s smiselno uporabo določb 6. člena te uredbe brez odlašanja izročiti sodišču vse odrejene predmete v hrambo, pa tudi listine in sredstva, povezana z njimi.«.