1.
Obresti, ki nastanejo v državi pogodbenici in se plačajo rezidentu druge države pogodbenice, se lahko obdavčijo v tej drugi državi.
2.
Obresti, ki nastanejo v državi pogodbenici, pa se lahko obdavčijo tudi v tej državi v skladu z zakonodajo te države, vendar če je upravičeni lastnik obresti rezident druge države pogodbenice, tako obračunani davek ne sme presegati 10 odstotkov bruto zneska obresti.
3.
Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena se obresti, ki nastanejo v državi pogodbenici in jih doseže rezident druge države pogodbenice ter so v njegovi upravičeni lasti, oprostijo davka v prvi navedeni državi pogodbenici, če upravičeni lastnik obresti popolnoma neodvisno posluje s plačnikom in je:
4.
Izraz »obresti«, kakor je uporabljen v tem členu, pomeni dohodek iz vseh vrst terjatev ne glede na to, ali so zavarovane s hipoteko, in ne glede na to, ali dajejo pravico do udeležbe pri dolžnikovem dobičku, zlasti pa dohodek iz državnih vrednostnih papirjev in dohodek iz obveznic ali zadolžnic, vključno s premijami in nagradami od takih vrednostnih papirjev, obveznic ali zadolžnic, ter dohodek, ki se davčno obravnava enako kakor dohodek od posojenega denarja po davčni zakonodaji države pogodbenice, v kateri dohodek nastane. Vendar pa izraz »obresti« ne vključuje dohodka, obravnavanega v 10. členu.
5.
Določbe prvega, drugega in tretjega odstavka se ne uporabljajo, če upravičeni lastnik obresti, ki je rezident države pogodbenice, posluje v drugi državi pogodbenici, v kateri obresti nastanejo, prek stalne poslovne enote v njej in je terjatev, v zvezi s katero se obresti plačajo, dejansko povezana s to stalno poslovno enoto. V takem primeru se uporabljajo določbe 7. člena.
6.
Šteje se, da obresti nastanejo v državi pogodbenici, kadar je plačnik rezident te države. Kadar pa ima oseba, ki plačuje obresti, ne glede na to, ali je oseba rezident države pogodbenice, v državi pogodbenici stalno poslovno enoto, v zvezi s katero je nastala zadolženost, za katero se plačajo obresti, in take obresti krije taka stalna poslovna enota ali se odštejejo pri ugotavljanju dobička, ki se pripiše taki stalni poslovni enoti, se šteje, da take obresti nastanejo v državi, v kateri je stalna poslovna enota.
7.
Kadar zaradi posebnega odnosa med plačnikom in upravičenim lastnikom ali med njima in drugo osebo znesek obresti glede na terjatev, za katero se plačajo, presega znesek, o katerem bi se sporazumela plačnik in upravičeni lastnik, če takega odnosa ne bi bilo, se določbe tega člena uporabljajo samo za zadnji navedeni znesek. V takem primeru se presežni del plačil še naprej obdavčuje v skladu z zakonodajo vsake države pogodbenice, pri čemer je treba upoštevati druge določbe tega sporazuma.